Kljub temu, da soustvarja oddajo, v kateri ne manjka kulinaričnih specialitet, Lili Žagar doma rada kuha po domačih, preverjenih receptih, pri katerih pa v zadnjih letih precej eksperimentira, dodaja svoje sestavine in se vse bolj zanaša na svoj okus. V času našega obiska je pripravljala goveje zrezke v kremni omaki iz šampinjonov, namesto kopice loncev in skled pa je imela poleg svežih sestavin na mizi le moderno napravo za pripravo okusnih ter kvalitetnih jedi. »To je moj nov kuhinjski pomočnik, Philips Multicooker; napravica, ki počne praktično vse: kuha, peče, praži, duši, v njej lahko pripravljamo marmelado, jogurt. Vse, kar lahko opraviš za štedilnikom, zmore tudi ta majhna naprava,« nam je navdušeno hitela razlagati voditeljica ter poudarila, da s pomočjo Multicookerja prihrani ogromno časa, saj ji ni potrebno stati zraven, mešati, gledati na uro, temveč enostavno naredi predpripravo, izbere želeni program ter pritisne tipko ‘Start’. Nato pa ima čas za družino, opravke ter kavico s prijateljicami.
Nobenega dvoma biti ne more: Lili Žagar prikrito oglašuje. V obsežnem prispevku na portalu Bibaleze, pospremljenem z dolgim video posnetkom, kjer je novinarka sprva pove, da »smo se povabili na obisk«, a izpade, da je Lilina domača kuhinja resnično veličastnih dimenzij, podobnih tistim v prestižnih restavracijah. Oglaševalske vsebine morajo biti striktno ločene in prepoznavne, razlikovati se morajo od drugih programskih vsebin medija. No, v prispevku na portalu Bibaleze pa se vsi na veliko pretvarjajo, da Lili pač rada kuha in da njih & nekoga to blazno zanima – saj jo vendar poznamo tudi kot voditeljico šova Gostilna išče šefa. No, v resnici je osrednji gost oddaje Philipsov Multicooker. Da gre za oglaševanje, ni prav nikjer označeno niti z najmanjšim poudarkom.
Toda Lili ni kriva. Kriv je urednik oziroma naročnik, tako določa Zakon o medijih:
Prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine. Za prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. V primeru prikritega oglaševanja velja domneva, da je bilo storjeno z namenom.
Isti zakon tudi določa, da se morajo oglaševalske vsebine povsem jasno prepoznati in posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija.
