Čiščenje parlamenta in tabloidni cinizem

Tabloidno rumenilo ni dobra označba, prej je ne delu podžanr, vreden taksonomije: tabloidni cinizem. V porastu v domačih medijih. Zgodba o najemu strokovnjakinje za čiščenje Državnega zbora (na slikah spodaj) se je izkazala za priročen material, s katerim je mogoče učinkovito smešiti čiščenja »vreden« parlament z deratizacijo vred. Predvsem pa seveda njegovo vodstvo, ki je najelo strokovnjakinjo.

Še bolj indikativno je Reporterjev prispevek postal priročen za direktno reciklažo v drugih medijih, konkretno v Slovenskih novicah in Večeru. Pri slednjem so se trudili osmisliti ponovitev in dodati še kakšno cinično začimbo: v ta namen je dovolj povedna že primerjava naslovov obeh prispevkov. Kjer je Reporter ostal še čisto nevtralen, nediskreditacijski, je Večer pokleknil v čistem rumenilu do konca: omenja odrešiteljico,  »pravi čistilni bojni načrt«, vse ostalo pa zelo naravnost reciklira in prepiše. Podpisano spletno uredništvo je s tem nakazalo nove smernice časopisov, ki se uvrščajo med nacionalne in menda ne-rumene.

Državni zbor si je za 2500 evrov omislil svetovalko za čiščenje

Generalna sekretarka Mojca Prelesnik je za 2.490 evrov brez DDV najela svetovalko za čiščenje DZ.

Kot ne more vsaj vojak držati v rokah motorne žage, se je ob uničevalnem žledu izrazil minister za obrambo Roman Jakič, tudi vsakdo brez ustreznega znanja ne more čistiti hrama demokracije. Ker se profesionalna čistila zelo hitro spreminjajo, s tem pa tudi tehnike čiščenja, parlamentarne čistilke, ki čistijo približno 12.000 kvadratnih metrov površin, ne zmorejo same slediti hitremu razvojnemu tempu. Zato se je vodstvo državnega zbora, ki ga držita pokonci generalna sekretarka Mojca Prelesnik in predsednik Janko Veber, odločilo, da najamejo strokovnjakinjo za čiščenje. In so jo: za 2.490 evrov brez DDV Barbaro Barbo, s. p., ki se ukvarja s tehnologijami čiščenja in izobraževanjem čistilcev. Ker gre za majhen znesek, javni razpis ni bil potreben, odločilne so bile reference izvajalke, poudarjajo v državnem zboru, saj se je v nekaterih sistemih, kjer je delala, izboljšala kakovost čiščenja in znižali stroški.

Strošek je majhen glede na to, da bo parlament v zameno dobil zelo veliko: od načrta čiščenja, razmejitve dnevnega in generalnega čiščenja ter določitve čistil do svetovanja pri izbiri čistil, njihove hrambe, osvežitve znanja o mikroorganizmih, pravilne priprave čistilnih vozičkov in spoznavanja kritičnih mest v posameznih prostorih parlamenta. Deratizacija sicer ni omenjena, bodo pa zato spoznali razliko med čiščenjem in dezinfekcijo ter se naučili pripraviti ustrezno koncentracijo čistil. Parlament ima od leta 2010 tudi EKO delovno skupino, ki skrbi za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje, sicer pa zmanjšujejo število zaposlenih čistilk.

***

Čistilke klonile pred izzivom; parlament bo sedaj čistila strokovnjakinja

Odrešiteljico so našli za 2.490 evrov

Kot kaže, je čiščenje državnega zbora opravilo, ki zahteva posebna znanja in izkušnje. Čistilke, ki čistijo približno 12.000 kvadratnih metrov površin slovenskega hrama demokracije, očitno ne sledijo dovolj hitro svetovnim trendom na svojem področju, zato se je vodstvo državnega zbora – generalna sekretarka Mojca Prelesnik in predsednik Janko Veber – po pisanju Reporterja odločilo, da najame strokovnjakinjo za čiščenje.

Odrešiteljico so našli za 2.490 evrov brez DDV. Gre za Barbaro Barbo, s. p., ki se ukvarja s tehnologijami čiščenja in izobraževanjem čistilcev. Ker gre za majhen znesek, javni razpis ni bil potreben, po pisanju Reporterja pa so odločile njene reference.

V znesek naj bi bil vštet pravi čistilni bojni načrt – od načrta čiščenja, razmejitve dnevnega in generalnega čiščenja ter določitve čistil do svetovanja pri izbiri čistil, njihove hrambe, osvežitve znanja o mikroorganizmih, pravilne priprave čistilnih vozičkov in spoznavanja kritičnih mest v posameznih prostorih parlamenta.

Spletno uredništvo