Sprava kot retorični trik

Odprto pismo rektorju Univerze v Mariboru

Po zavrnitvi zahteve za razrešitev dekana FF

Spoštovani g. rektor,

po več mesecih odlašanja ste delavce Filozofske fakultete v Mariboru obvestili, da zavračate zahtevo Akademskega zbora po razrešitvi dekana Marka Jesenška. Z odločitvijo, da ne naredite konca načinu vodenja, ki razkraja našo ustanovo, zaposlene ustrahuje in zastruplja medsebojne odnose, ste po naši oceni zavestno opustili dolžno ravnanje kot varuh zakonitosti na univerzi, za povrhu pa suspendirali že tako krhko univerzitetno demokracijo. Edino dosledno bi bilo, da v naslednjem koraku zamenjate še ljudstvo!

Kot vam je dobro znano, je kolektiv dekanu nezaupnico izrekel že trikrat. Najprej, ko je njegovo kandidaturo za drugi mandat podprla manj kot tretjina akademskega zbora. Nato 29. marca letos, ko smo v AZ izglasovali predlog rektorju za razrešitev dekana. In spet 8. maja, ko je za enak predlog glasovala prepričljiva večina 60 odstotkov. Da si pred resnico o zapravljenem zaupanju zatiska ušesa dekan, nas ne preseneča. Smo pa z nelagodjem opazovali, kako ste v preteklih mesecih sporočilo izglasovane nezaupnice zbanalizirali na raven formalnopravnih predpostavk, ki da morajo biti izpolnjene, pa baje niso bile. Da človek, ki evidentno ne uživa zaupanja kolektiva, ki ga vodi, ne more ostati na položaju – na to resnico ste pred ponovljenim glasovanjem oprli svojo zdaj že prelomljeno obljubo, da boste spoštovali voljo akademske skupnosti – to misel so v vaši neopazni transformaciji iz zagovornika akademskih vrednot v nenavadno okorelega legalista počasi prekrile plasti pragmatičnih formalnopravnih pomislekov.

Najprej vas menda niso uspeli prepričati razlogi v utemeljitvi predloga za razrešitev. Zato ste imenovali komisijo za proučitev razmer na FF. Namesto da bi se ta ukvarjala z vsebinskimi očitki, so jo bolj kot dekanovo avtokratsko vodenje in hoja po robu ter onkraj zakonitosti zanimali načini sklicevanja in dnevni redi sej akademskega zbora?! Zatrjevanje, da pri svojem pregledu ni odkrila nepravilnosti, jemljemo zato kot slabo šalo. Da ste v poročilu komisije, katerega vrhunec je ugotovitev, da »vlada na FF UM medsebojno nezaupanje, tako večjega števila članov AZ FF in Senata v vodstvo FF (dekana) kakor tudi vodstva FF v delovanje AZ in Senata«?! našli izgovor za neukrepanje, je bilo prvo zlovešče znamenje. Ne pa tudi zadnje.

Nove dokaze o nepravilnostih in zlorabah pooblastil na FF (ponarejanju sklepov, vpletanju v habilitacijske postopke, diskriminaciji zaposlenih pri ocenjevanju ter neprimernem odnosu do študentk in sodelavcev) ste hitro prekvalificirali v ‘akademske nespodobnosti’, ‘napake’ ali celo ‘kršitve’, za katere ni predvidena sankcija. Vzorec je bil vedno enak – vsak, še tako utemeljen in dokumentiran očitek se je ali razblinil ob zidu sprenevedavega legalizma ali pa sesedel pod nesorazmernim dokaznim bremenom. V relativiziranju evidence in sprotnem dvigovanju letvice ste zaradi vse višjih dokaznih standardov vedno znova presojali v dekanov prid. Je dekan ponaredil sklep? Je, a ne na uradnem dokumentu. Se je vpletal v habilitacijski postopek? Je, a ga sicer verodostojno pričevanje žal obremenjuje zgolj posredno. Je zlorabil ocenjevanje delovne uspešnosti za to, da nagradi svoje zaveznike in kaznuje kritike? Je, vendar obstaja drobcena verjetnost, da bi lahko bila objektivno izmerljiva neupravičena 20-odstotna razlika v ocenah ‘privilegirancev’ in ‘diskriminirancev’ tudi zgolj statistično nepomembna napaka oziroma golo naključje. Se je poskušal strokovne delavke, ki ni slepo izpolnjevala ukazov, znebiti z ukinitvijo delovnega mesta in hkratnim odprtjem novega, za katerega je arbitrarno predpisal pogoje, ki jih ta delavka ne bo mogla izpolniti? Je, a je menda tako ali tako slabo delala … In tako naprej v neskončnost, dokler v obupu ne omagamo in odnehamo … Ni mogoče drugače, kot da zaključimo, da vam za odstavitev dekana Jesenška na koncu ni zmanjkalo prepričljivih argumentov, ampak volje in poguma.

V luči zapisanega zato težko verjamemo v namen in smisel napovedanih ukrepov. Čemu je, če je z dekanovim vodenjem fakultete vse v redu, treba nad fakulteto uvesti protektorat, in čemu ste se, če so razlike v ocenah delovne uspešnosti med dekanu všečnimi in zoprnimi delavci stvar golega naključja, odločili razveljaviti ocenjevanje delovne uspešnosti za leto 2012? Zakaj ne bi raje izbrali novega dekana, ki si zasluži naše spoštovanje in s katerim bi lahko sodelovali? Pa ne, da je v deželi Danski vendarle nekaj gnilega? Bilo bi pohvalno, če ne bi bili napovedani ukrepi tipično polovičarski (čemu razveljavljate ocene za leto 2012, ko pa je bilo ocenjevanje za 2011 izvedeno na podlagi iste abotne metodologije), in če ne bi nekje ob poti zaradi neskladnosti med besedami, ki obetajo, in dejanji, ki razočarajo, tudi vi že zapravili našega zaupanja! Tem bolj, ker ste v bližnji preteklosti s svojim podpisom že legitimirali celo vrsto spornih dekanovih dejanj, med katerimi je zadnji primer imenovanje »nepristranskih komisij« za preizkus ocen delovne uspešnosti, ki so pritožbene postopke spremenile v farso.

Očitno bi bila dekanova razrešitev po svoje politično tvegana. Toda nejevolja in rovarjenje posameznih dekanov, ki jim je ta natvezil zgodbice o levičarskem puntu na FF, ni nič v primerjavi z neizogibno eskalacijo konfliktov in maščevalnosti na FF, če mu boste res dovolili, da na položaju ostane do izteka mandata. V svojih javnih nastopih ste se zavezali, da vas bo pri odločitvi vodila izključno skrb za dobro fakultete in univerze. Le kaj dobrega prinaša reševanje dekana Jesenška, ki je celo po vaši oceni slab dekan, ki ste ga že večkrat pozvali k odstopu in s katerim se bo agonija na fakulteti samo nadaljevala?

Darko Friš, Andrej Hozjan, Marija Javornik Krečič, Božidar Kante, Andrej Kirbiš, Friderik Klampfer, Vesna Kondrič Horvat, Tone Ravnikar, Marina Tavčar Krajnc, Boris Vezjak, Vesna Vuk Godina, Simon Zupan