Medijski svetilniki ekonomske svobode in propagande

Po merjenju »medijske svobode«, ki redno pleni pozornost slovenskih medijev, se v zadnjem času v ospredje prebira tudi merjenje »ekonomske svobode«.

Zanimivo je spremljati, s kolikšno nekritičnostjo in ležernostjo se prezentacij te vrste svobode lotevajo v neki drugi svobodi napredujoči in včasih nazadujoči slovenski mediji. Bodi takoj zaupano: ekonomsko svobodo merijo v skladu s tem, kar jim servira zgolj ena slovenska institucija, ki ima status društva. Imenuje se Svetilnik, društvo za promocijo svobode. Da bi bila objektivnost v poročanju še bolj zabavna, v medijih o njej poročajo kar člani prvega.

Jure Stojan je npr. hkrati član Svetilnika in obenem novinar Večera. Na ta način poroča kar o samem sebi. Podpisal je naslednji zapis:

“Ne morem razumeti Slovencev, ki še naprej tako prikimavajo politikom in verjamejo ekonomistom, ki jih je povozil čas, ko pridigajo, da se je treba bati kapitala, tujih investicij, privatne lastnine, odprte trgovine in drugih postulatov liberalne ekonomije,” komentira Tanja Štumberger Porčnik, predsednica društva Svetilnik. “Kdaj se bodo Slovenci zbudili, ne vem. Trenutno jih veliko spi in se v sanjah čudijo, da so brez službe, z goro neplačanih položnic ter nesposobni preživljati sebe in svojo družino. Ko se bodo odločiti prebuditi, jim svetujem, da si preberejo poročilo ekonomske svobode sveta in dobro preštudirajo, zakaj je Slovenija v druščini držav, kot so Kolumbija, Haiti, Maroko in Kraljevina Svazi.”

Kdo so svetilničarji?

Ustanoviteljica društva je Tanja Štumberger Porčnik, tudi njegova predsednica. Na spletni strani beremo, da je obenem pobudnica in izvršna direktorica Svetilnikovih Liberty Seminars, da deluje na Ekonomski raziskovalni fundaciji Atlas, da je bila, med drugim, tudi predstavnica za odnose s svetovnimi javnostmi na inštitutu Cato, ZDA. Na svoji strani navedejo še nekaj svojih vidnih članov in simpatizerjev, med prvimi so Jure Stojan, Katarina Zajc in Urban Vehovar.

Svojega ideološkega prepričanja člani Svetilnika ne skrivajo: promovirajo Fraser Institute in idejno prihajajo iz krogov neoliberalcev na čelu z Miltonom Friedmanom. V čem je torej zadrega?

Največja težava je kajpak v slovenskih medijih, ki so nekritično servirali poročilo samega Svetilnika, ne da bi se vprašali po virih in kontekstih. Na njem je  Slovenija med 152 državami zaseda 97. mesto. Kar je 5 mest slabše kot lansko leto, ko je Slovenija zasedla 92. mesto, so zapisali, in dodali, da največje omejitve ekonomske svobode v Sloveniji ostajajo preobsežen (para)državni aparat, davčni primež, nefleksibilnost trga dela, prevelika regulativa, negativni odnos do tujih investicij in šibka pravna država. In še dramatična ugotovitev: Slovenija je v EU najmanj svobodna država.

Mediji pod kontrolo

Glede odlične odzivnosti slovenskih medijev se pohvalijo kar sami in jo demonstrirajo na svoji strani:

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest, Delo (18.9.2013)

Ekonomska svoboda v Sloveniji na dnu EU, Primorske Novice (18.9.2013)

Lestvica ekonomske svobode: Slovenija najslabša v EU-ju, MMC, RTV Slovenija (18.9.2013)

Sramota: Slovenija med državami tretjega sveta in črni madež EU, Slovenske Novice (18.9.2013)

Na lestvici ekonomske svobode Slovenija letos pet mest nižje, Politikis (18.9.2013)

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest, IUS-INFO (18.9.2013)

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest, Regional Obala (18.9.2013)

Slovencem se vedno bolj omejuje ekonomska svoboda, Reporter (18.9.2013)

Slovenija na lestvici ekonomske svobode zdrsnila in je šele na 97. mestu, 24.ur (18.9.2013)

Slovenija na lestvici ekonomske svobode v družbi Haitija, Kolumbije in Tajske, Dnevnik (18.9.2013)

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest, Demokracija (18.9.2013)

Slovenija po lestvici ekonomske svobode zdrsnila za pet mest, Krizno ogledalo, STA (18.9.2013)

Slovenija navzdol na lestvici ekonomske svobode, Radio Krka (18.9.2013)

Grčija pred Slovenijo na lestvici ekonomske svobode, Vzpon (18.9.2013)

Slovenija z vedno manj gospodarske svobode, Večer (18.9.2013)

V Grčiji več ekonomske svobode kot v Sloveniji, Planet Siol (18.9.2013)

Slovenija vedno niže tudi na lestvici ekonomske svobode, sosedom gre na bolje, Finance (18.9.2013)

Velik uspeh Svetilnik in njegovi člani plenijo, po pričakovanju, v Reporterju in Demokraciji. Težava je tudi v tem, da nam ponujajo ne le tako rekoč svojo lastno Fraser analizo, temveč nam mediji (in ponudniki informacije sami) zamolčijo, da je taka analiza  resda ena prvih, toda še zdaleč ne edina. Obstajajo številne tovrstne lestvice. Praktično vsaka organizacija na področju ekonomije dela svojo, recimo na strani Heritage fundacije je Slovenija 20 mest višje (http://www.heritage.org/index/ranking). Skala ekonomske svobode pač variira in je odvisna od radikalnosti organizacije, ki opravlja raziskavo. Kot pri bonitetnih ocenah, kjer dobiš oceno odvisno od interesa in agende bonitetne hiše.

Da neoliberalni slovenski podaljšek Fraser instituta morda ni tisto, kar si želimo, so si upali zapisati skozi tuja usta v istem Večeru, ki ima res težave z lastno nekonsistenco v SM razmerjih: po eni strani njegovi novinarji prijazno pišejo o samem sebi in promovirajo ugotovitve Fraser instituta, saj so člani Svetilnika in se pričakovano hvalijo, po drugi v isti sapi odmerjajo prostor za kritiko:

Goran Lukič, sindikalist: “Najprej se je treba vprašati, koliko je svobodno in neodvisno društvo Svetilnik, ki promovira neoliberalni ‘think-thank’ Fraser institute. Na vrhu lestvice so države, kjer je sindikalna zaščita delavstva zelo šibka. Hongkong in Singapur nista ravno zgled sindikalnega organiziranja delavstva. Bahrain, kjer država na veliko zapira otroke, je na primer na osmem mestu, Švedska šele na 29. Ekonomska svoboda torej po tej lestvici ni premosorazmerna človeški svobodi, kar tudi jasno pokaže primerjava te in podobnih lestvic z indeksom človekovega razvoja, ki ga pripravljajo Združeni narodi.”

Esejistika z namenom očrnitve

Če je lestvica ekonomske svobode pri slovenskih neoliberalcih formirana na podlagi kriterijev, ki seveda merijo svobodo na podlagi sebi lastnih ekonomskih vatlov, katerih rezultat je popoln spregled kvalitet, ki vodijo do socialnih pravic in pravičnosti, pa se po drugi strani v Svetilniku odkrito predajajo tudi propagandi proti pridobitvam socialne države.

Dobesedno, v ta namen celo reklamno novačijo k natečajem in obljubljajo nagrade za najboljše. Esej dobesedno temelji na antipropagandizmu do socialnega, socialna država je nekaj, kar je opisano kot stanje manipulacije, ponižanja, kraje in družbene kontrole:

Društvo Svetilnik ob 5. obletnici svoje ustanovitve je razpisal  natečaj v pisanju eseja na temo »Kam vodi slovenska socialna država?«

“Mlade ljudi se danes ropa. Njihovih pravic. Njihove svobode. Njihovega dostojanstva. Njihove prihodnosti. Krivci? Moja generacija in naši predniki, ki so bodisi ustvarili ali jim je spodletelo ustaviti svetovni motor kraje, poniževanja, manipulacije in družbenega nadzora, ki ga imenujemo socialna država … ” 

— dr. Tom G. Palmer, urednik knjige After the Welfare State: Politicians Stole Your Future … You Can Get It Back

Sklep

Domači mediji niso le naivno nasedli promotorjem neke lestvice ekonomske svobode, ponujajo nam tudi neoliberalno agendo in kritiko slovenske ekonomske politike. In kot da ni dovolj, nam implicitno servirajo še primitivni negativni propagandizem z namenom očrnitve drugih možnih ekonomskih modelov. Vprašanje ekonomske svobode, nam pokaže zgornji primer, je tesno povezano z vprašanjem medijske svobode, ta pa z novinarsko naivnostjo, nereflektiranostjo in brezbrižnostjo. Druga možnost je še bolj skrb zbujajoča.