::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Karba, opravljanje in test očetovstva

Novinar Dejan Karba se je znašel na sodišču, kjer ga kardinal Franc Rode toži zaradi opravljanja:

Avgusta lani smo objavili zgodbo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila sina, Petra. Ta je izrekel željo, da Rode opravi test očetovstva. Kardinal Rode je še isti dan odločno zanikal, da bi prelomil celibat, in izrazil pripravljenost na test očetovstva. Tega so nato opravili na univerzitetnem inštitutu v Münchnu. Analiza je pokazala, da Rode ni oče Petra Stelzerja.

Že nekaj časa vemo: za navadne smrtnike je čas testiranja očetovstva na sodnomedinskem inštitutu v Münchnu omejen: traja dva do tri tedne. Iz poizvedbe lahko vidimo tudi, da za test očetovstva potrebujemo tudi brise očeta, matere in otroka, izjemoma pa, če prav razumem, le očeta in otroka. Če pišete inštitutu, dobite takšna navodila:

Rode test ocetovstva Munchen

Spomnimo, v zadevi Rode se je Peter Stelzer testiral 4. septembra in kardinal 24. septembra 2012; obema so odvzeli bris ustne sluznice.

Na Nußbaumstraße 26 v Münchnu je 2. oktober 2012 ob 14.00 nastopil trenutek, ko smo uredno izvedeli za rezultat testa očetovstva: negativen.

Težko je reči, kaj šteje za dva ali tri tedne, toda od trenutka testiranja kardinala do končnega rezultata je minilo osem dni. Prav tako vemo, da niso testirali matere Petra Stelzerja, kar je morda nenavadno, morda pa res nepotrebno. Je bi kardinal deležen posebne obravnave?

Vse ostalo je znano in zavito v temo. O zadevi Rode sem razmišljal v vrsti zapisov. V enem izmed njih postavljam vprašanja, ki še vedno, tudi leto kasneje, čakajo na odgovore. Med drugim tudi dejstvo, zakaj je lahko časopis Večer že 26. septembra na svoji naslovnici napovedal negativni rezultat. Skratka:

(1)   Po kakšnih principih deluje nemški univerzitni sodnomedicinski inštitut, da informacije sporoča že neuradno dan po testiranju? Je to običajna praksa, če je že izvedljivo pridobiti rezultat v takem času?

(2)   Zakaj je pri teh informacijah tako privilegiran časopis Večer – le zaradi odličnih vatikanskih in cerkvenih povezav?

(3)   Kako je mogoče, da taisti Večer razpolaga s supervednostjo, ko gre za obrambo kardinala, ko gre za zadevo Uran, finančni brodolom mariborske nadškofije in podobne glavnim cerkvenim strukturam ljube ali neljube zgodbe, pa so njegova sporočila procerkvena, prorodetovska in prostresovska? Mar ni očitno, da je ta supervednost v zadevi Rode tu zato, da pomaga Cerkvi, in je obenem supernevednost, ko je ta takisto potrebna Cerkvi?

(4)   Kaj ima poudarek iz (3) skupnega z dobrim in skrbnim novinarstvom? Popolnoma nič. S tem, da pridobi novinar ekskluzivne informacije, ni nič narobe – ampak poglejmo kontekst, njegovo namero in ambicijo! Zaradi takih posebnih informacij se lahko v danem primeru trkajo po prsih le tisti, ki jim je novinarska etika v napoto.

Information

This entry was posted on 14/09/2013 by in aktualno, mediji, časopisi and tagged , , , , .
%d bloggers like this: