Med legalnostjo in sposobnostjo: Gašpar Mišič kot nobelovec

V današnjem Delu nas dr. Ivan Kristan, zaslužni profesor prava, poskuša podučiti o prenagljenosti medijskega in siceršnjega pogleda na »afero Mišič«. Njegova poanta je dobronamerna: opozoriti na privrženost legalnosti procedur in strezniti javnost glede mnogih predsodkov, ki spremljajo ta vroč primer »političnega kadrovanja«.

Morda se lahko z njegovimi svarili k ustavljanju konjev pred stampedom strinjamo. Vendar mi nikakor nista všeč dve mesti v njegovem besedilu. Eno je naslednje, citiram:

Vprašanje pa je, ali je upravičen očitek, da Gašpar Gašpar Mišič ni primeren za to funkcijo. Tisti, ki ga kritizirajo, ga prikazujejo kot popolnoma nesposobnega. Ob teh ocenah je težko razumeti, da ga je predsednica vlade vzela v svoj kabinet za koordiniranje gospodarskih podjetij v državi. Če je bil primeren za to funkcijo, potem ni logično, da ne bi imel pravice kandidirati za vodenje enega od teh podjetij v državi.

Kristan nam ponuja približno takšen argument:

(1)   Nekateri Gašparja Gašparja Mišiča prikazujejo kot nesposobnega.

(2)   Toda predsednica vlade ga je zaposlila v svojem kabinetu.

(3)   Kdor dela v kabinetu predsednice vlade, je težko nesposoben.

(4)   Torej Mišič ni nesposoben in ne drži (1).

(5)   Funkcija v kabinetu predsednice vlade je po sposobnosti postavljena višje od funkcije šefa v Luki Koper.

(6)   Torej je tisti, ki je sposoben v funkciji kabineta predsednice vlade, primeren/sposoben tudi za funkcijo šefa Luke Koper.

(7)   Torej je imel pravico kandidirati za vodenje tega podjetja.

(8)   Zato ni upravičen očitek, da Mišič ni sposoben za mesto šefa Luke Koper.

Prenos razprave na »sposobnosti« Gašparja predstavlja popoln odmik od tega, kar je želel dr. Kristan. Če se je odločil dokazovati, da je njegova kandidatura bila pravno vzeto zakonita, potem kandidatova sposobnost za to funkcijo nima nobene relevance. Z osnovno razpravo o legalnosti izvedenih postopkov nima nič skupnega.

Ko jo obravnavamo ločeno (njegovo razpravo namreč), pa je Kristan storil dve napačni izpeljavi v nizu. Ne drži recimo, da bi iz (1) in (2) smeli sklepati na (3) in (4): nekdo, ki je zaposlen v kabinetu predsednika, zato ni kar po sebi sposoben. Lahko je takšno mesto zasedel zaradi političnih apetitov in ciljev. Premisa (3) torej ni nujno resnična.

Podobno velja za končno sklepanje (8), za katerega navija Kristan: Mišič naj bi bil sposoben za mesto šefa Luke Koper, ker ni le »sposoben kader«, temveč prihaja tudi iz kabineta in  je zato odlična izbira, ker je funkcija v kabinetu predsednika vlade postavljena višje od funkcije šefa Luke Koper. Nekaj podobnega si je verjetno domišljal tudi novopečeni predsednik uprave. Iz istih premis avtor sklepa tudi na (7) in izpeljuje Mišičevo pravico do kandidature.

Pozor, Kristan ne ironizira: vse to nam govori resno. Ves čas pa se giblje v coni napačnih predpostavk. Ne vidim namreč načina, kako bi lahko nekdo, ki je zaposlen v kabinetu predsednika vlade, bil zaradi tega dejstva nujno tudi sposoben, posledično tudi ne, zakaj bi imel kot sposoben pravico do kandidature in čemu bi bil, ker je pač sposoben biti v kabinetu vlade, tudi sorazmerno upravičen zasesti mesto šefa v nekem državnem podjetju.

S takšnimi ugotovitvami sicer Kristan ni posebej škodoval svoji poanti zapisa, kaj prida prispeval k njej pa tudi ni. Obenem me čudi tudi kvalifikacija »sposobnosti«, ki se nujno ne ujema s »strokovnostjo« in je precej neujemljiva po svoji naravi.

Osnovna srž problema, ki se je avtor v svojem prispevku ne dotakne, je namreč naslednja: kdaj je neko »politično kadrovanje« nesprejemljivo in kdaj ne. Zahtevajo se jasna merila. Kot je povedal predsednik KPK Goran Klemenčič, politično kadrovanje preprosto ni kaznivo dejanje. In kaj zdaj?

Bi Gašpar Mišič, če bi ob vseh nepremičninah imel v žepu še Nobelovo nagrado za ekonomijo, bil čist in apolitičen kader? Mar neko imenovanje in promocijo na takšno mesto naredijo za nesporno znanje, sposobnost in reference? Po moje da. Toda le pod določenimi pogoji. Kajti kaj bi dejali, če bi naš Nobelov nagrajenec za to, da si prigrabi mesto šefa Luke Koper, na veliko politično lobiral, izkoristil svojo pozicijo v vladi in uporabljal umazana sredstva? Bi zaradi referenc bilo njegovo imenovanje apolitično? Po moje ne.