Na sedmih fakultetah mariborske univerze so profesorji pred tem, da bodo na drugi bolonjski stopnji – v sistemu 3+2 pomeni to zadnji dve leti študija -, delali zastonj. Še več, postavljeni so pred izsiljeno izbiro v obliki izjave, s katero jim maha univerza: če te ne bodo podpisali, bo vodstvo univerze uresničilo grožnjo in njihovih programov na drugi stopnji ne bo razpisalo. Silno kratek rok se je že iztekel.
V sindikatu VSS so pohiteli z izjavo o vegradizaciji univerze in nevzdržnosti manir izsiljevanja. Na senatu mariborske univerze sprejeta komanda pa je še hujša – ne samo, da se morajo profesorji s podpisom zavezati k zastonjskemu delu, ampak dikcija celo dopušča, da bodo prejemali plačilo v skladu s finančnimi zmožnostmi. Povedano drugače: ni nujno, da bodo delali zastonj le na drugi stopnji, ampak jim bomo prav mogoče rezali plače tudi na prvi. Strogo vzeto jim podpis pod izjavo ne jamči prav ničesar.
Strašilo, in to zastonj
Če odmislimo nedopustno izsiljevanje, ki se globoko zažira v človekovo dostojanstvo, če odmislimo tudi nezakonitost in skreganost z delovnopravno zakonodajo, na kar bi pričakovali najmanj nemudno reakcijo ministrstva, je tu še majhen prispevek k argumentacijski prepričljivosti ene in druge strani. Ko je bil namreč rektor dr. Danijel Rebolj soočen z očitkom, da bodo morali zaposleni delati dve leti zastonj, je takšno razlago zavrnil s temi besedami:
Rektor Rebolj: Delo za osnovno plačo, ne “zastonj”
Rektor Danijel Rebolj vztraja, da je edini cilj spornega sklepa ohraniti študijske programe in delovna mesta ter hkrati edina možnost, da se UM izogne tožbam sredi izvajanja programov, če bi med izvedbo programov zmanjkalo denarja. Sploh pa, pravi, zaposleni ne bodo delali zastonj, ampak za osnovno plačo. »Tako v izjavi ne piše, kar pomeni, da obstaja možnost, da se zaposleni s podpisom izjave zavežejo tudi za manjšo plačo. To spominja na izsiljevalske pogodbe, ki so jih delavcem dajali podpisovati nekateri podjetniki. Če ni sprejemljivo za manjša podjetja, ne more biti niti za univerzo,« k temu dodaja dr. Javornik-Krečičeva.
Tudi če bi torej univerza v Mariboru ne kršila zakonodaje in ne izsiljevala svojih zaposlenih, v kar skupaj s sindikatom VSS močno dvomim, je s tem premislekom nekaj močno narobe.
Trditev je namreč tipična neformalna zmota, utemeljena na popačeni predstavitvi stališča nasprotnika. Govorim o zmoti strašila (straw man), s pomočjo katere v argumentaciji ustvarjamo videz, da je bila zavrnjena neka trditev; in sicer s pomočjo tega, da tisti, ki jo uporabi, začetno trditev zamenja za njej enakovredno drugo, da bi jo lažje spodbil. Običajna shema strašila je takale:
(1) Oseba A zagovarja stališče X.
(2) Toda oseba B predstavi stališče Y, ki je popačena verzija stališča X.
(3) Oseba B napade (ali afirmira) stališče Y.
(4) Torej (velja, da) je stališče X napačno.
Pri tem so oseba A sindikalisti in vsi, ki nasprotujejo zastonjskemu delu na drugi bolonjski stopnji. Njihovo stališče X je »Na drugi bolonjski stopnji bodo profesorji delali zastonj in to je nesprejemljivo.« Oseba B je rektor, ki predstavi stališče Y, v tem primeru »Nihče ne bo delal zastonj, profesorji bodo prejeli osnovno plačo«. V naslednjem koraku je posledično afirmiran Y: »Torej ne drži, da profesorji delajo zastonj«, kar naj bi spodbilo začetno trditev X.
Iz partikularne trditve, da je zastonjsko delo na drugi stopnji nedopustno, ki je rektor ni želel zanikati, je ustvaril strašilo v podobi fiktivne generalizirane premise »zastonjskega dela ni« in jo spodbil z zatrjevanjem, da bodo profesorji vendarle dobili osnovno plačo. Kot v primeru vegradov, kjer delavcu naprtimo, da bo delal 12 ali 16 ur (lahko tudi več), prejel pa osnovno plačo za 8 ur. Če bi si drznil oporekati, bi mu delodajalec lahko nonšalantno odvrnil, da ni res, da dela zastonj, saj vendar prejema osnovno plačo!
Vegradizacijsko strašilo se torej mora pretvarjati, da ni razumelo začetne trditve in napadati tisto, ki jo je samo ustvarilo za kamuflažo – seveda nihče ni aklamiral, da profesorji na univerzi sploh ne bodo prejeli plačila. Ironija je tudi v tem, da jim niti tega sporna izjava ne jamči.
Vegradizacija in javna raba razuma
In ker so na menda na prepihu tudi filozofi, bi se lahko vprašali, čemu sploh potrebujemo te nekoristne spake? Naj karikiram: zakaj bi se sklicevali na logiko, če nam je v nadležno napoto pri uresničevanju partikularnih ciljev? Kaj bi z logiko na alma mater in kaj naj bo koristila nekakšna argumentacija? Če univerzi in družbi vzamemo logiko, če torej naženemo filozofe, nam ostane še ena zoprna filozofska disciplina: etika. No, tudi zgornji primer dokazuje, da so nam jo že vzeli.
You must be logged in to post a comment.