Sramoten molk ob spodnjem pismu podpore tistemu predstavniku varstva narave, ki si je drznil zoperstaviti se političnemu lobiju predsednika vlade, je še en neznosen madež za slovensko novinarstvo. Razen Radia Študent namreč javnega pisma ni omenil doslej prav noben. Medijska cenzura vseh po vrsti, STA, Dela, Dnevnika, Večera, RTVSLO, POP TV in tako dalje ni povsem arbitrarno dejanje. Ni nujno, da za njo stojijo politične in druge agende. Toda že sam agenda setting poskrbi, da o naravovarstvu in odstrelu dr. Krajčiča ne bomo slišali stališča pomembnih ljudi s področja varstva narave in okolja. Ker so tisti, ki bi morali omogočiti »slišanje«, povsem zatajili.
S tem se je dobesedno potrdilo tisto, o čemer sem le nekaj dni nazaj opozarjal s tezo o »naravovarstveni moči medijev« – vse gre v nič zaradi neznosne ignorance slednjih:
Aktualni pritiski ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča na direktorja Zavoda za varstvo narave Darija Krajčiča ne morejo ostati brez medijskega odmeva. Pravzaprav so lahko lep pokazatelj, kolikšna je civilnodružbena vloga medijev v segmentu naravovarstva. Bogovič pritiska na Krajčiča, da odstopi, ker vztraja pri ekspertnih ocenah, saj bo sicer moral odstopiti sam, ker to od njega zahteva predsednik vlade. No, to je le ena razlaga. Razlog za nujnost medijskega odmeva je preprost: če nas mediji ne bodo niti informirali o pritiskih politike na stroko, nikoli ne bomo vedeli, kako z njo pometajo. Preživetje stroke pred političnimi, celo vladnimi pritiski (res smo prišli daleč!) je torej tako rekoč v rokah novinarjev, vsaj v veliki meri, psi čuvaji so postali njen branik, v tem primeru varstva narave in okolja, pred pogoltnimi političnimi lobiji.
Zatorej imamo dva problema: najprej arogantno politiko, ki tepta Naravo 2000 in vse naravovarstvene normative, tudi evropske, in nato še medije, ki se jim preprosto fučka. Ne govorim o medijih te oblasti, ki seveda zgodbo cenzurirajo v pravem pomenu besede. Govorim o vseh drugih. Recimo temu medijsko fučkanje. Ki je tako vztrajno, da ga lahko za slovenske razmere patentiramo. Sicer pa verjamem, da bo tudi to majhno opozorilo deležno metanivojske potrditve – v obliki fučkanja.
Pismo podpore naravovarstveni stroki in dr. Krajčiču
Podpisani smo očitno zaman pričakovali, da bo pri reševanju strokovnih vprašanj vloga ekspertov pomembnejša od podrejanja politiki. Primer obvoznice na Škofljici kaže na brutalno teptanje naravovarstvenih principov in same stroke, ki se noče podrediti interesnim zahtevam politike.
Aktualna vlada ne želi prevzeti odgovornosti za strokovno neustrezno umeščeno obvoznico, zato išče nekoga, ki bo to traso »strokovno« določil, kot si jo politika želi. Ker direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Darij Krajčič ni pripravljen odstopiti od zagovarjanja strokovnih stališč, spoštovanja nacionalne in evropske zakonodaje, je postal moteč in mora po ukazu odstopiti.
Podpisani smo zgroženi nad takšnim grobim teptanjem strokovnih stališč in pravne države. Očitno je vladajoča politika prepričana, da se problemi najlažje rešujejo z radiranjem tistih ljudi, ki so jim v napoto. Tako kot jim je bilo v napoto samostojno ministrstvo za okolje in prostor, Svet za varstvo okolja, Svet za trajnostni razvoj in Urad za podnebne spremembe.
Podpisani smo veseli, da je bil dr. Krajčič deležen enoglasne podpore v svojem kolektivu na Zavodu za varstvo narave. Želimo si, da bi ga podprli tudi v naravovarstvenih organizacijah, vključno z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom, ki ga bo treba nemudoma obvestiti o dogajanju na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in s tem povezanih morebitnih kršitvah evropske zakonodaje.
Podpisani:
dr. Božidar Flajšman, dr. Dušan Plut, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Boris Kryštufek, dr. Luka Omladič, Anton Komat, dr. Franc Pohleven, dr. Boris Vezjak, dr. Herman Mikuž, mag. Vida Ogorelec, mag. Janez Černač, Niko Rainer, Nina Štros, Petra Matos.