Ljudje iz Zbora za republiko so gotovo šaljivci. In to sposobni. Ne le zato, ker so si v slovenskih medijih zgradili prestižno mesto, neadekvatno glede na tehtnost stališč, njihova spletna stran pa nam ponuja kot njihovo zadnjo izjavo tisto iz leta 2011. Ne, danes so se oglasili in pogumno vzeli v bran predsednika vlade – a pred kom? Verjetno tistim, ki je bil njihov predsednik leta 2011. Takrat je bil namreč kronani princ in enigmatični voditelj Zbora dr. Gregor Virant – preden so se fantje skregali. Naj spomnim, zborovalci so tiste čase družno in vsi po vrsti rušili vse Pahorjeve reforme, tudi pokojninsko. Leto kasneje smo istemu Janši in Virantu poverili zaupanje, da nas popeljeta iz krize…
Naj se vrnem na začetek. V Zboru so danes ugotovili, da je Janša deležen napadov iz vrst lastne koalicije – očitno je prevladala ocena, da je takšno igračkanje lahko za njeno zdravje nevarno. Na neproblematiziranem »svojem« portalu, Planet SIOL imenovanem, so dušebrižniki to povedali takole in očitno merili na Viranta:
Izpostavili so, da so naloge, s katerimi se sooča vlada, neodložljive. Izvedljive so samo, če v “vladni ekipi domujejo složnost, požrtvovalnost in spoštovanje vsakogar, najprej pa tistega, čigar odgovornost je največja, to je ministrskega predsednika.”
Pojasnili so, da z velikim nelagodjem spremljajo napade, ki jih iz vrst lastnega moštva doživlja predsednik vlade. “Zbor za republiko poziva k prenehanju enostranskih, negativno usmerjenih potez koalicijskih partnerjev, predvsem pa k poglobljeni slogi, vse z namenom optimalnejšega stanja v domovini,” so zapisali.
No, za humoriste so se izkazali iz dveh razlogov. Prvič, Janša je njihov član. Kaj njihov član, premier je od lani celo član sveta – spet nekaj, za kar se ni bati, da bi mediji opazili, še manj poudarili – doslej niso in to za smelo trditev zadostuje. Če bi bili korektni, bi morali vsaj mimogrede omeniti, da dejansko branijo svojega člana. A niso. Stvar je še bolj komplicirana. Člani istega Zbora so tudi pomembni ministri te vlade. Med drugimi, in hkrati tudi članica istega sveta, je vedno lojalna Ljudmila Novak, prav tako ministrica in predsednica koalicijske stranke. Se pravi, da v Zboru pledirajo za mir (tudi) med političnimi člani v njihovih vrstah. Ali vsaj med sedanjimi in bivšimi člani ali svojimi predsedniki. Nekoliko nerodno.
Drugi razlog, zakaj razumem poziv kot šaljiv, je kontekstualni in vsebinski. Kajti apel k slogi in proti napadom prihaja prav v času, ko Janša počne prav to, kar člani Zbora odsvetujejo, da bi se počelo predsedniku vlade. Implicite torej dopuščajo, da Janša lahko napada, drugi ne. Spomnimo se le nedavnih tvitov, uperjenih v Viranta in Šušteršiča, ki menda pohajkuje na dopustu:
Gregor Virant “bi moral še bolj napadati SDS, če želi na skrajni levici pobrati kakšen glas. S sedanjimi tremi odstotki postaja neuporaben”, se je SDS na družbenem omrežju Twitter odzvala na petkov intervju v Mladini s predsednikom DZ Gregorjem Virantom.
Poziv zato ni le čudaško patetičen, v svojem bistvu je idolatrijsko totalitaren: temelji na tako značilni izključujočnosti (mi lahko napadamo, vi ne smete), evidentno cilja na Viranta in njegove ter mu žuga s prstom. Zbor uporabi celo isti ogrožujoče občutke vzbujajoči glagol kot premier – napadati. In ko smo že pri atakah – še lani jeseni je Janša grdo insinuiral proti tistemu, ki ga želi danes disciplinirati. Naj spomnim le na ta naslov:
SDS: Virant je zahrbten. Virant: Ne, samo neroden.
Ali na diskreditacijo, ki jo je na televiziji povedal kdo? Saj ni treba ponavljati: »Listo gospoda Viranta pa vodi človek, ki je bil mesec dni nazaj obsojen na eno leto pogojno. To je gospod Virant. Torej tega je polno.« Že res, da je šlo takrat za otroške špetire kasnejših mladoporočencev, da stranki še nista bili del vladajoče koalicije. A o manirah napadanja pove veliko.