::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Lahovnik o predsedniku vlade kot inkvizicijskem izganjalcu hudiča

Dr. Matej Lahovnik je našel novo vero in novega občana. Spoznal je, da delo umetnikov ni veliko vredno in da bo njegov nov soobčan, predsednik vlade Janez Janša, v naslednjih letih zaslužil nesramno malo za resno garaško delo. Še nekajkrat je Lahovnik v zadnjem letu dokazal, da je končno spregledal. Ravnokar ugotavlja, tik pred stavko javnega sektorja, da varčevalni ukrepi niso prehudi in da niso protisocialno naravnani. Milo se mu je storilo, in pred dnevi je postal  predsednik nadzornikov v Mercatorju:

»V Šaleški dolini zdaj, ko smo dobili novega občana, računamo, da bomo s skupnimi močmi našli denar.« Matej Lahovnik o novem domovanju Janeza Janše in gradnji tretje razvojne osi. (Delo,26.9.2011)

Umetniki, ki so si nadeli ime zdajšnjega predsednika vlade v imenu neke moderne umetnosti so s spremembo imena praktično v dveh, treh letih zaslužili več, kot jih bo predsednik vlade v štirih letih za resno delo. To je absurd vseh absurdov. (MMC RTVS, 15.3.2012)

Not always so. Dobrih šest let ni dolga doba, a je predolga za slovenske medije. Takrat je Lahovnik, v današnjim zelo podobnih razmerah z začetka Janševega mandata predsednika vlade, razmišljal:

Lahovnik o Janševi veri v silo zarote in izganjanju hudiča:

“S tem ko Janša verjame v silo zarote, v silo kontinuitete, ko mora očistiti in izgnati hudiča iz gospodarstva, preden ga privatizira, postaja največji nasprotnik samemu sebi.

Lahovnik o nastavljanju Janševih ljudi v nadzorne svete in vojaškem konceptu:

Saj prav to je zanimivo. Janša pravi, da mora na ustrezna mesta v nadzorne svete in uprave najprej nastaviti svoje ljudi, da bi potem lahko sledila druga faza. S tem je povedal dvoje: da je zanj zasedanje položajev v gospodarstvu kot neke vrste vojaški koncept, kjer najprej zasedeš teritorij, pozneje pa se z njega umakneš, ko sam oceniš, da je to pravilno, in drugič, to govori o tem, kar še bolj zbuja skrb, da bo privatizacijo izvedel šele takrat, ko bo v nadzorne svete in uprave imenoval politično kompatibilne ljudi.

Lahovnik o Janševih lojalnih partijskih kadrih:

To pa pomeni, da bo druga faza privatizacije državnega premoženja potekala pod nadzorom ozke skupine lojalnih partijskih kadrov, in če to povežemo z dejstvom, da je na čelo policije ter tožilstva imenoval politično kompatibilne kadre, komisijo za preprečevanje korupcije pa očitno nova vlada ukinja, se je že sedaj mogoče vprašati, kako bo potekala druga faza privatizacije, kakšna bo njena preglednost. Ali ne bo prihajalo do uveljavljanja zasebnih strankarskih klientelističnih interesov, in predvsem, ali se ne bo zgodila neke vrste privatizacija po liniji črne internacionale. Premier je torej s tem med vrsticami povedal nekaj, kar nas lahko zelo skrbi: privatizacija da, vendar ko bodo na ustreznih položajih pravi ljudje.

Lahovnik o Janši kot kadrovskem hitropoteznem šahistu:

Janez Janša je zelo sistematičen. Podjetja padajo kot domine drugo za drugim. Vse skupaj je podobno nekakšnemu hitropoteznemu šahu. Cilj je v najkrajšem času zamenjati čim več figur. Težava je v tem, da se mu prav lahko zgodi, da se bo nazadnje znašel s precej čudnimi figurami na šahovnici. To se mu že dogaja. Lahko ga razumem, da želi v nadzorne svete in uprave postaviti ljudi, ki so mu blizu. Zaradi mene lahko nastavi vse SDS-ovce na vsa mesta, vendar bi morali imeti ustrezne kompetence. Reference nekaterih posameznikov pa so že sedaj zelo vprašljive.

Lahovnik o tem, kako Janša sistematično nadzira Šaleško dolino in zaseda okope:

Mislim, da Janša ravna sistematično. Zagožen je dober primer. Postavil ga je denimo tako, da nadzoruje dva ključna poslovna sistema v Šaleški dolini. S tem, ko je postal direktor holdinga slovenskih elektrarn, nadzoruje tudi hčerinsko podjetje premogovnika Velenje in bo imel tam ključno kadrovsko besedo, hkrati pa je v nadzornem svetu Gorenja, ki je drugi veliki poslovni sistem, kot bi rekel Janša, v rdeči Šaleški dolini. Gre za zelo sistematično zasedanje okopov v slovenskem gospodarstvu. Dobro se vkopava, to je Janši treba priznati.

Lahovnik o Janševi sveti inkviziciji in hudiču v njem:

Največji paradoks je v tem, da se Janši dogaja zgodba svete inkvizicije v prenesenem pomenu. Inkvizicija je izganjala nekaj, česar v resnici sploh ni. Izganjali so hudiča tako dolgo, dokler niso spoznali, da ga manifestirajo oni sami.

Lahovnik o Janševi metodi partijskega režima in preganjanju sebe:

Zdi se mi, da Janša oziroma nova oblast poskuša izganjati iz gospodarstva neke sile kontinuitete, neke, kot jim oni pravijo, rdeče direktorje. Pri tem pa metode prejšnjega režima, tistega pred letom 90, v resnici manifestira nova oblast. Ta nova metoda spominja na železne čase starega partijskega režima in Janša v tem smislu preganja samega sebe. V želji, da bi iz gospodarstva pregnal sile kontinuitete, v bistvu institucionalizira početje, ki je bilo značilno za prejšnji režim pred letom 1990.

Lahovnik o Janši kot reakcionistu:

Tako pa se bo zapisal v zgodovino kot neke vrste reakcionist, ki je na vse funkcije postavil svoje ljudi.

 

Lahovnik SDS

Information

This entry was posted on 14/04/2012 by in aktualno, argumentacija, mediji, politika, politična ljubezen, časopisi.
%d bloggers like this: