O napadu na novinarja Mira Petka sem pred leti napisal knjigo – zaenkrat edino o tem. Njegovo usodo sem leta spremljal zavzeto v duhu solidarnosti z novinarjem, katerega fizičen obračun ali uboj je naročil koroški tajkun. Petek mi je bil za moje delo zelo hvaležen – vsaj v nekem obdobju in vsaj v uvodu v omenjeno knjigo. Potem so sledila leta, ko je Petek postal politik. Od njegove solidarnosti z novinarji je ostalo bore malo, sam pa sem se še dalje ukvarjal z mediji, njihovo avtonomijo, etičnimi standardi in političnim obvladovanjem. Opisoval sem stanja in dogajanja, s katerimi je njegova stranka prevzemala medije. Danes je Petek postal v.d. direktorja Direktorata za medije in bo krojil medijsko krajino. S kom bom torej solidaren, z njim ali novinarji? Odgovor je enostaven.
Šele danes sem bil opozorjen na kratek demanti na moj zapis, objavljen tudi na spletni strani ministrstva:
Pojasnilo v.d. direktorja Direktorata za medije Mira Petka
Na nekaterih spletnih medijih kroži blog dr. Borisa Vezjaka, ki je zapisan v obliki intervjuja z v.d. direktorjem Direktorata za medije Mirom Petkom. Gospod Petek opozarja, da gre za nespodobno manipulacijo, saj so odgovori povzeti in iztrgani iz konteksta iz različnih izjav in različnih virov zadnjih nekaj let, avtor bloga dr. Boris Vezjak pa je iztrganim izjavam ali razpravam dodal svoja vprašanja.
Moje pojasnilo je odveč. Seveda je bil intervju izmišljen točno na način, kot je to iz njega takoj razvidno. Nastal je kot reakcija na prebiranje domačijskega neproblemskega paberkovanja s Petkom v Delovih Ozadjih – na isti dan. Vendar kontekst na noben način pri nobenem vprašanju ni bil spremenjen, prej nasprotno, zato zavračam oceno, da gre za manipulacijo in dekontekstualizacijo. Intervju je premišljeno narejen tako, da usmerja in problematizira same odgovore. Za tiste, ki mislijo, da se karkoli spremeni s tem, ko odštejemo moja vprašanja, dodajam spodaj le Petkove ocene (odgovore) o posameznih slovenskih medijih (Mladina, Dnevnik, Večer, Delo) – njihov izbor na bogatem meniju. In znova ponavljam že objavljeni post scriptum. Če je kdo pomislil, da bodo novinarski cehi protestirali, da bo to storila stroka ali da so besede direktorja direktorata za medije v tem intervjuju izmišljene, se v vsem tem krepko moti. Čisto vse njegove besede do zadnje so resnične in javno zapisane ali izrečene, hkrati pa je točna njihova referenca, se pravi referirajo točno na kontekst (medij), ki je omenjen! Dobrodošli v somrak medijske avtonomije 2.0. Mimogrede, še vedno je na avtorju, da jih pojasni, če smo ga narobe razumeli, ali zanika, da ni rekel tega, za kar smo evidentirali, da je. Če prav razumem, je potrdil vsaj njihovo pristnost:
Miro Petek o Mladini:
Zaupanje v Mladino je zelo nizko. Razumljivo, lažnivcem ne verjamemo, tudi če kdaj govorijo resnico.
Miro Petek o vsebini Mladine:
No, po vsebini je Mladina na ravni brezplačnikov.
Miro Petek v komentarju o Dnevniku:
Že dolgo ne berem pritlikavih moralnih novinarskih pohabljencev.
Miro Petek v komentarju o Delu:
Uradni list tranzicijske levice berejo le še po službeni dolžnosti.
Miro Petek v komentarju o Delu:
Udbomafijski uradni list počasi ostaja brez relevantnih tem. Anuško Delić za urednico!
Miro Petek v komentarju o cenzuri na Večeru:
Cenzura seveda je problem. Odkar obstaja novinarstvo, obstaja tudi vprašanje cenzure in samocenzure. O cenzuri je seveda treba govoriti in jo obsoditi, ampak cenzuro moramo ločiti od tistih tekstov, ki so po uredniški presoji tako zanič, da jih ni mogoče objaviti. Avtorji, ki pišejo slabe tekste, ne morejo teh tekstov in sami sebe promovirati pod zastavo cenzure.
Miro Petek v komentarju na novinarsko peticijo:
Ta peticija je tipičen primer politizacije. Mnogo slovenskih novinarjev vidi svoje poslanstvo v tem, da hočejo delati politiko, jo ustvarjati, ne pa o politiki in politikih poročati in oboje komentirati. Če hočejo delati politiko, potem so temu namenjene volitve. Kolikor prej se bo slovenski novinar znebil relikta družbenopolitičnega delavca, tem boljše bo.