Kdo je že zapisal tole?
Politik, ki je pred leti predlagal ukinitev Ministrstva za kulturo, danes govori o ogroženosti slovenske kulture. V političnem boju pride prav vsaka stvar, pa če jo pes na repu prinese.
Delo, sobota, 31.12.2005, kolumna Pomisleki. Ker ista oseba danes v Delu trdi, da ne podpisuje peticij – striček Google iz Murgel, pomagaj.
Včeraj:
Prejšnji teden sem v neki dunajski kavarni skoraj polil jutranjo kavo, ko sem prebral, da v Sloveniji vlada cenzura, da vlada nadzira vse medije prek lastniških deležev v njih in da je to slabo znamenje za slovensko predsedovanje Evropski uniji. Članek se je skliceval na peticijo slovenskih novinarjev. Nikakor ne bi skoraj polil jutranje kave, če bi šlo samo za vprašanje patriotizma. Patriot se zna hitro potolažiti: ah, ti Avstrijci, reče, ne privoščijo nam, da bomo vodili Evropo, mi včerajšnji podložniki. Pa še na prvi strani časopisa pišejo o hudem povišanju življenjskih stroškov v Avstriji, slabe novice iz sosedstva jim to pomagajo prebaviti. Nisem skoraj polil kave zaradi domovinskih čustev, ampak zaradi začudenja: da je v teh dveh mesecih, ko sem veliko na tujem in samo občasno in površno berem slovenske časopise, doma zavladala cenzura? Ki naj bi bila slabo znamenje za slovensko predsedovanje EU? In katere medije ima v posesti vlada, ko pa niti za en sam časopis ne moremo reči, da je, kakor je to običajno skoraj v vseh evropskih državah, provladen?
Danes:
Mislim, da predvsem v tem, ker so se, ste se novinarji, mislim predvsem na novinarje in urednike, ki se ukvarjajo s politiko in gospodarstvom, prehitro predali centrom moči. Treba je vsaj poskušati obdržati etično držo, distanco do vseh centrov moči, etičnih, ekonomskih, čeprav vemo, da to v našem času v celoti ni mogoče. Vsak tak medij, ki prestopa prag zabave, ki vstopi v polje, na področje, kjer se krešejo ekonomski, politični interesi, je nenehno izpostavljen nevarnostim, da se bo podredil.
Zapisov iz kolumen v Ekspresu o stanju medijev ne bom obujal v spomin.