Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je podelilo prvo Meškovo priznanje dvema neutrudnima novinarjema MMC RTV Slovenija, uredniku Urošu Urbaniji in novinarju Alešu Žužku.
Taka nagrada je norčevanje iz novinarske profesionalnosti. Poglejmo, zakaj.
Prvič, vsi omenjeni, tako Meško, ki mu je posvečeno priznanje, kot oba prva nagrajenca, so bili pisci v fantomske politične brezplačnike, kakor je ugotovila tudi parlamentarna preiskava in poročilo. O Mešku smo lahko brali naslednje:
Teršek je tudi dejal, da se v vsebino ni spuščal, zanjo je skrbela odgovorna urednica Barbara Smisel, članke pa so pisali pokojni nekdanji odgovorni urednik STA Borut Meško, Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Dominik Frelih, a ker so bili številni članki plod sodelovanja več avtorjev, so jih podpisali s psevdonimi.
ZNP torej podeljuje novinarsko nagrado, imenovano po nekom, ki mu ni bilo težko sodelovati v politični propagandi časnika Ekspres. In to pod psevdonimom, kajti v nobenih od številk ne najdemo njegovega pravega imena. Razkritje, za katerega smo lahko hvaležni športnemu učitelju Teršku. Tako kot za odgovornega urednika Meška velja podobno za Urbanijo in Žužka. Vsi trije, Meško, Žužek in Urbanija, so v času brezplačnikov (2008) pisali ali urednikovali za Slovensko tiskovno agencijo. O Urbaniji in Žužku kot fantomskih novinarjih smo lahko brali naslednje:
To so Silvester Šurla, odgovorni urednik tednika Reporter, to je Metod Berlec, odgovorni urednik tednika SDS Demokracija, to je Barbara Urbanija, sicer žena odgovornega urednika multimedijskega centra RTV Slovenija (MMC) Uroša Urbanije, ki je bil leta 2008 notranjepolitični urednik na Slovenski tiskovni agenciji (STA), to je Aleš Žužek, sedaj novinar MMC, prej novinar STA, to so Aleš Kocjan, Tadeja Vrtovec in Peter Avsenik, vsi še vedno novinarji STA, to je Aleš Andlovič, novinar Slovenskih novic, to je Monika Kubelj, novinarka Reporterja, in pa Maja Pirš, sodelavka revije Kapital in mariborskega festivala.«? V DNS generirajo svoj lasten problem, saj so v prej omenjenem pozivu k solidarnosti MMC RTV SLO zelo naravnost očitali »orkestrirano politizacijo primera.
Ironija brez primere je, da sem se v zadnjih mesecih dvakrat naslovil na Programski svet RTV Slovenija glede politične pristranosti MMC RTV Slovenija. In še dvakrat v drugih primerih. Zdaj je ta politična pristranost nagrajena, sam pa v zameno nisem bil deležen niti enega odgovora javnega zavoda!
Ironija je, da sem na tej strani že nekajkrat pozval Društvo novinarjev Slovenije, da stori vse, da bo končno parlamentarno poročilo o brezplačnikih ugledalo luč dneva.
In ironija je, da bodo danes podeljevali nagrade tudi v tem društvu. Nenaključno sovpadanje podelitev nagrad ima simbolni pomen: glede na pasiven odnos do brezplačnikov med ZNP in DNS ni pomembne razlike.
Na tem mestu znova objavljam svoja spregledovana protesta proti pristranosti MMC RTV Slovenija : tukaj in tukaj. Nove modne smernice novinarstva so s tem, dva tedna pred predčasnimi volitvami, znova afirmirane in jasno nakazane.
Podelitev Meškove nagrade je prvi otipljivi cinični odgovor Realnega na moj ceterum censeo, predvsem za vodilne na RTV Slovenija, ki ga znova, verjetno že četrtič v zadnjih mesecih, ponavljam: »Razplet dogodkov potrjuje mojo staro tezo – za usodo novinarske in medijske avtonomije v Sloveniji bo indikativno videti, koliko zanimanja bodo novinarji pokazali za razkritje afere z brezplačniki. Še pred tem pa kajpada od dejstva, ali jih njihova lastna profesionalna svoboda sploh gane.«