Ah, to je bil dan, ko sem imel predavanje o psihopolitiki paranoje in zarot, v okviru ciklusa »Svet kot zarota«, politične zarote pa so dejansko švigale sem in tja, zato sem se težko odločil, kateri ilustrativni primer izpostaviti. Bilo jih je preveč, tako kot kemičnih repkov.
In se je dogajalo: je za izdajalcem Virantom, ravnokar bežečim proč od Janše na svoje, tik pred volitvami, zgolj velik hokus-pokus trik, vnajprejšnji dogovor s prvakom opozicije, kjer bo predsednik Zbora za republiko, ki to sploh ni, le kradel glasove Jankovičevi listi v imenu SDS (ah, kakšno naključje, oba sta se spomnila ustanoviti svoje listi v razmaku nekaj ur!). To je bila percepcija paranoidne levice – »neprijatelj Janša nikad ne spava, njega ćemo prepoznat po podočnjacima.« Lep primer, kako se je paranoja naselila tudi ne levo.
Ali pa je ugledovalec zarote tukaj znova Janša, ki ga je izdal njegov osebni prijatelj, najbolj zvesti minister, idejni sotovariš in član strokovnega sveta SDS? To je bila percepcija, in je še, paranoidne desnice. Ali vsaj nekega njenega dela – »komunistički neprijatelj protiv nas nikad ne spava, njega ćemo prepoznat po podočnjacima«. Mar Virant dejansko dela za Jankoviča, saj je vendar bratranec žene Zorana Jankoviča? Saj res, kužnost sega vse do krvne slike, takole:
Virant je poročen s hčerko vidnega člana SDS-a Mihe Brejca, hkrati pa je bratranec žene Zorana Jankovića. “S tastom se odlično razumeva in zelo velikokrat se srečujeva. Z g. Jankovićem se po tej družinski liniji skoraj nikoli ne srečamo. Je pa ta način razmišljanja, da je vedno zadaj neka zarota, da je zmenjeno z enim ali drugim, meni tuj, to ni moj miselni svet,” pravi na namigovanja, da gre pri njegovi kandidaturi za nekakšno zaroto.
Leva paranoja je tu trčila ob desno in se od nje odbila. Katera bo zmagala? Nas bo vse pokončala? Nekaj naslovov, ki dokazujejo, kako mediji paranojo ljubijo (ne pa tudi realnega premisleka o njej, kar sem žal ugotavljal tudi na torkovem predavanju):