“Zgodba” o političnih pritiskih v trač revijah razgalja še več: da niso brezupno kontaminirani le komercialni, ampak (še bolj) resni, državni mediji. Frontalni napad spletne strani TV Slovenija na skesano urednico Dela Revij dokazuje, da politično “neuvrščenih” medijev že dolgo ni več in da je delitev na resne in komercialne medije anahronizem. Namesto da bi se vsaj kdo ukvarjal z raziskovanjem ozadja Raščanovega prevzema Dela Revij (političnim, medijsko-trgovskim; koliko je bilo podjetje finančno izčrpano že ob njegovem nakupu), se kampanjsko zmerjajo z janšisti in kučanovci. Brez iluzij: anamneza resnih medijev kaže, da je stopnja njihove novinarske/uredniške politične prostitucije še hujša. Vzvišeni nad banalnostmi, ki naj bi bile v domeni trač medijev, so že zdavnaj prevzeli vse njihove metode dela in mehanizme delovanja, od površnosti in servilnosti do oportunistične neverodostojnosti.
Eden zelo redkih, ki je izpostavil isto, na kar v svojih zadnjih zapisih o MMC RTVS opozarjam sam. Kot kaže, zaman. Vključno s poanto glede Raščana, ki se mi zdi ključna – raziščite ozadja Raščanovega prevzema Dela Revije. Ali projekt nastajanja tednika Reporter v režiji istega Raščana. Ali, kot sem zapisal novembra 2010 v Večeru ob razkriti Raščanovi nakani, da si prilasti Večer:
»Razplet dogodkov potrjuje mojo staro tezo: za usodo novinarske in medijske avtonomije v Sloveniji bo indikativno videti, koliko zanimanja bodo novinarji pokazali za razkritje afere z brezplačniki.«
Pa ja ne, da je zgodba o brezplačnikih, pojavu, ki skriva umazano ultimativno resnico slovenskega žurnalizma v sebi, že mrtva?