Urškin jabolčni zavitek

Reporterjevi reporterji so seveda anonimno takoj skočili v zrak, ko so danes prebrali, da je njihov Janša izvajal politični pritisk na revijo Obrazi. Ad hominem so pobruhali avtorico izjave, Delu Revije zaželeli vse najslabše, potem pa postregli z veleumnim argumentom, ki se jim je zdel tako dober, da so ga prilepili še v naslov:

Ob tem samo še primerjava: revija Mladina ima skoraj vsak drugi teden na naslovnici Janšo, če je pa ta na naslovki Obrazov, gre pa takoj za politični pritisk?!

Seveda, argument je skrajno smešno aboten, da takoj spravi v začudenje. Kaj za vraga nam želijo sploh povedati, imajo kakšno zrno soli? Recimo, da nam ponujajo takšno sklepanje (maksimalno dobronamerna rekonstrukcija z vsemi implicitnimi premisami):

(1) Revija Obrazi je na naslovnici objavila Janševo sliko s pripisom »Najraje jem Urškin zavitek«.

(2) Toda revija Mladina objavlja Janševo sliko na naslovnici skoraj vsak drugi teden.

(3) Objava Janševe slike na naslovnici Mladine gotovo ni rezultat političnega pritiska.

(4) Torej objave Janševih slik niso rezultat političnega pritiska.

(5) Torej ne drži, da je objava Janše na naslovnici Obrazov rezultat političnega pritiska.

Anonimni reporterji Reporterja torej z nami manipulirajo. Če ne upoštevamo predpostavke o politično dirigirani objavi slik, potem so seveda vse objave teh slik neproblematično enake po tem, da niso rezultat političnega pritiska. Da bi bila argumentacijska prevara uspešna, se morajo zato pretvarjati nič manj kot o tem, da nihče ni trdil, kako gre za Janšev politični pritisk po objavi. Skratka glede osnovnega problema samega. Strogo vzeto iz dejstva, da v primeru objave Janševe slike na naslovnici Mladine ne gre za pritisk (3) sklepajo, da objave Janševih slik na naslovnici nikoli ne štejejo zanj (4). Takšno sklepanje iz partikularnega na univerzalno je tragikomično zgrešeno, ob tem pa so nam seveda zamolčali izjavo urednice Obrazov, ki trdi nasprotno. Seveda bi bilo sklepanje iz (3) na (4)  neveljavno že v primeru, ko tega urednica nikoli ne bi rekla. Zamislimo si torej bizarnost naslednje situacije:

Janša pokliče na uredništvo Obrazov in zahteva, naj na naslovnici poročajo o tem, da obožuje čufte Urškin zavitek. Urednica protestira, češ da tega ne bodo objavili po diktatu politika, ker da je to jasen politični pritisk. In potem ji Janša odgovori: veste kaj, vsak teden sem na naslovnici Mladine, pa to ni politični pritisk. Torej ne bo niti v tem primeru!

Bi se smejali ali jokali?

Comments are closed.

Powered by WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: