Akademiki vedo (naj)več
V Akademiji Evropske prestolnice kulture Maribora 2012 kot posvetovalnem, nekakšnem prestižnem telesu zavoda, intelektualnem gremiju, ki daje težo sicer pregovorno “vitki” organiziranosti zavoda, so mnoga slovensko in mednarodno najuglednejša imena, eminentne osebnosti slovenskega intelektualnega umetniškega življenja. V njem so resnični akademiki, torej člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in drugi ugledneži, ki s svojim imenom in delom lahko prispevajo k ugledu in veljavi sleherne nacionalne institucije, projekta ali programa. Za EPK pa so jih poklicali, da bi intelektualno nadgradili in dodatno konceptualizirali zamisli zavoda Maribor 2012. Akademija EPK je bila ustanovljena lani decembra na pobudo programskega direktorja Mitje Čandra. In tudi Tomaža Pandurja, tedaj še predsednika programskega sveta zavoda. Člani Akademije EPK so svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, vrhunska igralka Milena Zupančič, filozof dr. Mladen Dolar, akademik, pesnik Tomaž Šalamun, akademik, slovenist Matjaž Kmecl, akademik, pisatelj Drago Jančar, pesnik Andrej Brvar, zgodovinar in slovenist ddr. Igor Grdina in svetovno znani oblikovalec Oskar Kogoj.
V družbah brez prestiža in smisla za dodano vrednost je vsak tak korpus izbrancev vnaprej obsojen na kritike z vseh strani in tipične utilitaristične pomisleke v slogu, kaj nam je tega treba – ob vseh osemdesetih (sic!) v javnem zavodu EPK v Vetrinjskem dvoru. A če bi iskali – kot je politična moda ta čas – tukajšnje društvo modrecev s kredibilnostjo in resnično veljavo, pa tudi ideološko pisano in ustvarjalno polivalentno, boljšega nabora zagotovo ne bi našli. Resnično gre za deveterico zaslužnih, brez rezerve spoštovanja vrednih in zvečine tudi mednarodno uveljavljenih imen.
Zgolj zlonamernežem in poklicnim nergačem bi bilo tako ugledno telo lahko problematično. Drugače pa je, ko motrimo z distance zadnje srečanje vodstva zavoda EPK z epekajevimi akademiki. Navzoča je bila “literarna sekcija” – torej predvsem literati, drugi del je zaradi službenih obveznosti izostal. A temu ne gre pripisovati kakšnega usodnega pomena. Čeprav je tudi res, da je četverica, ki je bila v Mariboru pretekli petek, tesneje povezana s programskih šefom Čandrom, kot uglednim založnikom. V somišljenikih tega profila ima seveda več podpore in z njimi najlaže najdeva skupni jezik in zlasti konsenz, ki ga v teh razhajkanih časih krvavo potrebuje. Navzoči so bili Jančar, Brvar, Šalamun in Grdina. Zaželeni umetniki težko najdejo proste termine za dolgo pot na severovzhod.
Kot beremo v poročilih z dogodka, so “člani akademije pohvalili izjemen program in pozvali odgovorne na vseh ravneh, da projekt podprejo”. Lepo, a malce nekdo vendarle prehiteva po desni. Ali je svet zavoda že sprejel, preučil 90 projektov, za katere so namenili menda 5 milijonov evrov? Kolikor vem, jih ni. Menda je Čander akademikom predstavil “zaenkrat znani program”. Tudi če je tako, je vendarle prejudiciranje vsako javno izjavljanje o nečem, česar ne pozna še nihče. Prvi mož Vetrinjskega dvora je omenjal september kot mesec javne objave konkretnega programskega koncepta. A očitno nekje v medprostoru in za posvečene že obstaja. Če javno govorijo o “programu, ki da je izjemen in ambiciozen”. Kar je lahko spodbudno, a če tudi vsi drugi poklicani in vpleteni vedo, o kakšnih programih je beseda.
“Program, ki so nam ga predstavili organizatorji, je izjemen. Po eni strani gre za velike prireditve, velike evropske umetniške korpuse in posameznike, po drugi strani pa gre za micelij, drobno razpršenost kulturnega programa za prebivalstvo, za ljudi celotne Slovenije,” je po srečanju povedal Jančar. “Menim, da je zadnji trenutek, da celotna slovenska javnost absolutno podpre projekt EPK. Slabe novice se morajo nehati. Čas je, da omogočimo organizatorjem, da ta program izpeljejo,” je dejal. Jančar je prepričan, da bo zavod to zmogel, a le če bo imel ustrezno politično, finančno in podporo ljudi v tem mestu. “Arbitri, ki v mestu odločajo o realizaciji tega programa, se premalo zavedajo njegove dragocenosti. Program je grandiozen, bogat in na evropskem nivoju. Občina in država, pomagajte nam ga realizirati v čim večji meri!”pa je pozval Andrej Brvar.
Ko bomo tudi neposvečeni poznali 90 veličastnih izbranih projektov, se bomo lahko strinjali z akademiki EPK, dotlej pa se lahko tolažimo z amaterskimi epekajevskimi filmčki o brazdah, ključih, hišnikih in pikah nogavičkah “na dotik”. In zaman čakamo na blagovno znamko EPK v mariborskem turizmu.
