Medkulturni dialog po slovensko

Ob obisku evropske komisije v Sloveniji in začetku predsedovanja EU so nas počastili tudi s konferenco o medkulturnem dialogu.

Priznam, imel sem veliko težav poslušati besedičenje ministra za kulturo o dia-logosu, saj že ves čas svojega mandata zavrača kakršenkoli dialog na vse strani. Visokoleteče besede o tem, kako je kulturni dialog prenašanje kulture v odnose, kako je prepoznavanje drugega, kako je strpnost, so bržkone dosegle svoj vrhunec in razodetje v včerajšnjih Odmevih na nacionalki. Gostili so Vaska Simonitija in Edvarda Kovača, ki so ga mediji te dni izjemno izpostavljali, nenazadnje je tudi nastopil na včerajšnji slovesnosti. Boštjan Lajovic je navrgel problem, citiral je Aleša Debeljaka, češ »Evropa bo presegla stare delitve takrat, ko bo zmožna medse sprejeti tudi Turčijo, ki ima islamske korenine.«

In Kovač? Takole:

»Ta pripravljenost Evrope je, tukaj sploh ni težave. To ni težava na strani Evrope.«

Takoj medklic novinarja: »Recimo Francija je zavrnila širitev evropske ustave tudi s tem strahom.«

Toda Kovač hladno nadaljuje: »Težava je na strani Turčije. Ali je pripravljena prepoznati se v naših skupnih vrednotah, ki jih pomeni razsvetljenstvo, se pravi da je razum tisti, da se razumno pogovorimo o naših težavah, ali so določena čustva tista, ki nekako prevladujejo. Se mi zdi, da je Evropa pripravljena… Moramo vedeti, da se kulturna tradicija počasi spreminja, se vzpostavi skozi stoletja, neke laičnosti še ni sto let v Turčiji.«

Turčija ni kulturna, »kultura laičnosti in strpnosti se tam še ni ustvarila«, populacija se težko prepozna v naših vrednotah. »Kakor hitro se prepoznajo v naših, evropskih vrednotah, tukaj ni težav«.

»Dr. Kovač, hvala za zanimive misli,« je sklenil novinar. Res je.

Kaj reči na takšno porcijo »interkulturalnosti« in »kulturne dialoškosti« s strani kulturne antropologa, kot se je v oddaji avtor sam označil? In zakaj bi o nakazanih »paradoksijah«, čistem dokazu netolerance, nedialoškosti in akulturalnosti razglabljali vedno mi? Ali smemo celo, nadalje, sklepati, da Slovenija ne podpira pridruževanja Turčije, ker ni razsvetljena, ker je čustvena, ker ni laična, ker ni kulturna in ker ne pozna »naših vrednot«?

Zgolj predlog: poglejmo, kdo se bo oglasil na tole. Mogoče kakšen član Katedre za kulturologijo na FDV? Morebiti Oddelek za filozofijo v Ljubljani ali Mariboru? Kateri intelektualec? Čakamo.