Štruce v kontekstu in zunaj njega

V običajni situaciji se radi izgovarjamo, da je nekdo naše besede citiral ali interpretiral zunaj konteksta. Sklicevanje na »dekontekstualizacijo« je modno tudi v politiki. Če si (dobesedno) izposodimo zlizan in zaradi tega že skoraj neprepričljiv primer, je postopek takšen. Namesto

»Bedak pravi v svojem srcu: Ni Boga.«

lahko nekdo izven konteksta (Psalm 14, 2) citira in ponovi le

»Ni Boga.«

V tem primeru seveda želimo opozoriti na krivico in napako, ki se je pripetila avtorju (khm, Bogu). Aktualna SDS politika pa je »dekontekstualizacijo« izpopolnila celo na dva načina. Prvi je ta, da se npr. minister Simoniti izrecno in izjemno frekventno rad izgovarja na iztrganost iz konteksta, ki pa je, resnici na ljubo, ni bilo. Druga je, da npr. poslanec Grims izrecno rad uporablja trganje iz konteksta in se torej sam zateka v tovrstno varanje. Nekoč je vzel stavek iz poročila State Departmenta, ga povečal in z njim oblepil tri metre (!) stene za sabo, potem pa z njim dokazoval, da so slovenski mediji sužnji politike, zaradi česar so potrebni pluralizacije in depolitizacije. O tem več tukaj, o tem, da je včasih svoje laganje celo treba priznati, da bi se zaščitilo ministra Simonitija ob interpelaciji, pa tukaj…

Premier Janša se je zdaj spomnil še tretje možnosti sklicevanja na dekontekstualizacijo. Po njegovem so ga državljani seveda razumeli narobe, mediji pa zganjali gonjo proti Peterletu, ker menda sploh ni želel biti aroganten do ljudi, ko je trdil, da iz smetnjakov štrlijo štruce kruha. Klasično manipulacijo Simonitija in stokanje o »iztrganosti iz konteksta« je brezskrupulozno izpopolnil. Namreč poskušal je, kar naj bi bilo videti prepričljivo, navesti sam kontekst in ob tem upal, da mu bodo državljani nasedli. Sklepanje, ki je v sebi argumentacijsko zaključeno in se glasi »Iz smetnjakov v mestih gledajo štruce kruha, torej stanje (glede inflacije in standarda) ni tako zelo alarmantno« in zaradi katerega je bil deležen številnih graj, je želel zanikati in zatrditi, da je kontekst bil drugačen. Denimo takšen: »Iz smetnjakov v mestih gledajo štruce kruha, kar dokazuje, da v Sloveniji zavržemo preveč ton kruha; to moramo popraviti.«

Uporabil je red herring in se hkrati, izjemno prepričan v svojo manipulacijo (ali svojo zmanipuliranost, kdo bi vedel), odločil na svoji strani objaviti »kontekst«, ki naj bi bil po sebi demanti. Tega je v vestički naslovil z »Izjava premierja Janeza Janše na srečanju z nosilci razvoja na Koroškem iztrgana iz konteksta«, nakar se je naslednji dan pred poslanci branil:

Ni bilo sicer prijazno, ampak vendarle mi po 10-ih dneh neke medijske kampanje in sprevračanja izjave daje priložnost, da javno odgovorim. Jaz sem na vprašanja o inflaciji odgovarjal na srečanju koroških županov, gospodarstvenikov in drugih nosilcev razvoja, po obisku vlade v koroški regiji. Moj odgovor na to vprašanje je trajal 11 minut, v celoti si ga lahko poslušate in preberete na spletni strani vlade. Niti en medij v tem času tega odgovora v celoti ni objavil. Objavljeno je bilo samo nekaj stavkov, ki se jih je sprevračalo, se je z njimi manipuliralo in jih uporabljalo za namene predvolilne kampanje v predsedniški tekmi. Mojstri predvolilne propagande iz nekaterih totalitarnih sistemov bi bili veseli, če bi imeli tak medijski instrument, politično medijski instrument v rokah, kot je bil uporabljen v tem primeru. Moja izjava v zvezi s tem v kontekstu, v katerem je bila izrečena, izrečena pa je bila pred 200 ljudmi v dvorani, ni vzbudila nobene reakcije, nobenega začudenja in nihče je ni vzel za žaljivo. Trajalo je nekaj dni, da je eden od časopisov iztrgal stavek iz konteksta in ga prikazal, kot da sem kritiziral tiste, ki živijo na robu in morajo pobirati kruh iz smetnjakov. Jaz sem pa govoril o inflaciji in moja kritika je bila uperjena v dejstvo, da v tej državi letno zavržemo od 12 do 13 tisoč ton kruha. Za ta kruh porabimo tretjino pridelane pšenice v Sloveniji.

Resnični mojster propagande je torej storil naslednje: ko je v nedeljo, 21. oktobra, videl, kakšno bo poslansko vprašanje, je nemudoma na spletni strani objavil magnetogram svojega lapsusa, ki naj bi dokazoval iztrganost iz konteksta. (Zakaj tega ni storil celih 10 dni, kolikor je trajala »manipulacija«? Zakaj so, denimo, provladni mediji že en teden poskušali pisati o zavrženem kruhu kot velikem problemu slovenske ekonomije, če ne zato, da bi zakrili njegov lapsus?) Ampak iz njega ne razberemo tega, kar pravi! Kontekst je namreč jasen: Janša govori o inflaciji, nikjer o zavrženem kruhu in negospodarnosti takega početja. Da bi bralca še dodatno zavedel na napačno sled, je k magnetogramu pridodal še poročilo o zavrženem kruhu. Naslovljeno z »Nekaj dejstev o vrnjenem oziroma neprodanem kruhu ter nadaljnjem postopanju z njim«.

Naslednji dan se je pred parlamentarci branil z zgornjim citatom. Janševa tehnika je torej bila naslednja: sklicuj se na iztrganost konteksta in ga serviraj, imej ljudi za bebce. Itak ne bodo šli gledat, da ta ničesar ne spremeni. Celo več, da dokazuje, kako prav so imeli, ko so premierju dokazovali njegovo socialno neobčutljivost in aroganco. Zdaj lahko dodamo: in računali na njegovo manipulabilnost.