O vplivu premierjevega deserta pri priznani kirurginji na zdravstveno reformo

Slavnostni govor predsednika vlade v Vipavi, kjer se je odvila osrednja proslava ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, vsebuje nekaj posebnih (melo)dramatičnih vložkov. Poslušali smo ga v času, ko znova doživljamo nov debakel slovenskih medijev, nesposobnih artikulirati ključno vprašanje o pismu predsednice Evropske komisije, katerega poudarki so bili objavljeni v zadnji Tarči. V njej so postregli z dokazom, da je Robert Golob zamenjal kandidata za evropskega kandidata na njeno zahtevo, pri tem pa javnosti debelo lagal. Nekaj, česar naši mediji ne znajo izreči. S tem je postalo očitno, da ni konca servilnosti in nesuverenosti v ravnanju naše države, hkrati pa tudi medijev.

Morda med pomembnejšimi je poudarek iz vipavskega govora, usmerjen v še eno vročo temo: zdravstvo. Ker se je v javni razpravi ravno te dni znašel predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero želi vlada, vsaj tako prisega, dodatno regulirati javno in zasebno zdravstveno mrežo, sicer pa ne zaustavlja privatizacije zdravstva s strani zasebnih koncesionarskih podjetij, če vprašate Dušana Kebra, Jašo Jenulla in Glas ljudstva, velja biti nanj pozoren.

Kirurginja na mizo desert postavi

Poskušajmo razumeti ta poudarek. Osebna nota v Golobovem nastopu je v njem povedna, sploh zaradi nenavadnosti – ob glavni temi obletnice vrnitve Primorske k matični domovini je hitel razlagat, kako je dan poprej obedoval pri dragih prijateljih. Tam je priznana kirurginja iz UKC ravnokar na mizo postavila desert. Menda je kosilo vsem teknilo, smo poslušali v govoru, dolg dialoški poobedek ob tem pa se je nato razvil ob grožnji gostiteljice, da bo zapustila zdravstvo. S tem je postalo jasno, da je apetit predsednika ob sladici ogrožen:

»Potem pa sem bil včeraj na kosilu pri svojih dragih prijateljih. Kosilo je bilo odlično in ko smo prišli do deserta, je gostiteljica, ki je priznana kirurginja na UKC v Ljubljani, načela to temo. In veste, kaj so bile njene prve besede? Jaz bom dala kar odpoved in šla delat ven iz zdravstva. In jaz sem bil najprej presenečen, šokiran, če hočete. Ampak ker resnično cenim slovenske zdravnike, se nisem branil užaljeno, ampak sem se odprl za pogovor. Po več kot uri pogovora, ki je bil včasih dinamičen, ampak ker sva si zaupala, sva našla rešitve, s katerimi bomo odvrnili zdravnike, da zapuščajo zdravstvo, in naš zdravstveni sistem ohranili še naprej močan.«

Štirinajstega septembra letos je potemtakem premier navajal rešitev ali dve za naše zdravstvo kar za mizo priznane kirurginje. Kakšno, ni razkril. Na kaj se nanašajo in ali so morda že vključene v predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, zaradi česar jih je zgolj pojasnjeval in ne razvijal?

Voda na mlin koncesionarjev

Kot vemo, predlog še naprej dovoljuje delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih, prepoveduje ga zgolj pri zasebnikih. Zaradi tega, kot pravijo v Glasu ljudstva, koncesionarji ne bodo nosili nikakršne odgovornosti za vzdržno delovanje celotnega sistema. Keber izpostavlja še težavo predvidenih podjemnih pogodb:

»Ta zakon nikakor ne motivira zdravnikov, da bi dopoldan naredili več, ampak ravno obratno. Tudi to jih stimulira, da bi podaljševali čakalne dobe in bi veliko dela prestavili v popoldan, ko bodo zdravniki seveda po podjemnih pogodbah zaslužili znatno več.«

Zaradi njih bo storitev po obsegu enako, le da bo javna blagajna morala bistveno več plačati zanje, še dodaja. Ker čakalnih dob ne bo krajših, so v Glasu ljudstva prepričani, da predlog pomeni znova pot v privatizacijo in kadrovsko rušenje javnega zdravstva, čeprav se zadnje čase Golob zaklinja v nasprotno. Iz tega razloga tokrat ponujajo svoj predlog sprememb obstoječega zakona, kjer se zavzemajo za preprosto rešitev: zdravnik, ki je zaposlen v javnem zavodu, bi moral najprej odpraviti nedopustno dolge čakalne dobe v svojem zavodu oziroma na svojem oddelku.

Ko bi to storil, bi šele lahko zaprosil za delo v drugem javnem zavodu in tam pomagal skrajševati dolge čakalne dobe. S tem bi dosegli, da v javnih bolnišnicah ne bi bilo nevzdržno dolgih čakalnih vrst na področju, ki ga ta zdravnik pokriva, kar bi bil pogoj, da lahko zaprosi za dovoljenje za delo pri koncesionarju ali celo tudi pri polnem zasebniku.

Komunikacijska bizarnost

Toda vrnimo se k mizi kirurginje. Golobov desert lahko razumemo predvsem kot nespreten komunikacijski vložek, s katerim je nastal nehoten vtis, da spremembe v zdravstvu nastajajo spontano na prijateljskih kosilih. Seveda se ljudje pač družijo in skupaj jedo sladice. Lahko smo zelo dobronamerni in si rečemo, da premier, čeprav ni videti, že dve leti gara na zdravstveni reformi, svoje rešitve pa potem razlaga prijateljicam.

Dopustimo lahko tudi, da nam je Golob želel zgolj ilustrirati, da se z ljudmi pogovarja in skupaj z njimi išče rešitve ob vseh sladkih in nesladkih priložnostih. Da želi naklonjenost zdravnikov in opozarja, da jih ceni in razume. In zagotovo drži, da dokler ne vemo, do kakšnih rešitev sta prišla in ali je kirurginji zgolj pojasnjeval sveže ideje, ne novih iz novele zakona, težko sodimo.

Navadnim državljanom, ki trepetaje čakajo na zdravstvene storitve, zaenkrat ostane upanje, da je vsaj sladica teknila. Kaj prinaša novela in kdo ima prav, vlada ali Glas ljudstva, bomo verjetno videli kmalu. Morda pa bi moral premier na kosilo povabiti še Dušana Kebra in Jašo Jenulla.

Več:

Vlada in njen predsednik nam očitno lažeta glede Veselovega odstopa

Črno na belem: Golob je lagal

Zavlačevanje ali naša pravica: bi morala javnost poznati vsebino pisma Ursule von der Leyen?