Zakaj Slovenija ne izvaja testiranj vseh okuženih?

Je ocena, da se je rast števila okuženih s koronavirusom včeraj pri novi dnevni številki (253) umirila, natančna in verodostojna? Ji lahko zaupamo?

Krizni štab Republike Slovenije, ki ga kot piarovec vodi Jelko Kacin, nas je včeraj zelo dobesedno pomiril in zapisal, da je rast števila okuženih v zadnjih dveh dneh nekoliko zastala, da se je »umirila«, vse skupaj pa je, tako upajo, kot so zapisali, verjetno posledica omejenih socialnih stikov.

Menda kar realna številka

Po tistem, ko so dobesedno čez noč v kot potisnili predstavnike NIJZ, sta obveščanje javnosti in javna interpretacija prešli v roke dr. Bojane Beović, vodje strokovne skupine, ki zagotavlja podporo Kriznemu štabu RS za zajezitev in obvladovanje epidemije, in zgornji optimistični poudarki so torej predvsem njeni. Dodali so še, da je glede na statistiko stanje na novo odkritih okužb »kar realno«, kar pomeni, da je zanje ta številka prava. Se bo pa število bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo, zaradi inkubacijske dobe verjetno še povečalo, so dodali.

Takšna presoja ima eno resno, morda fatalno napako. Pozabili so povedati, da je do »umiritve« v številu okuženih prišlo po vladni odločitvi, da ljudi z okužbo dihal, ki ne bodo potrebovali bolnišnične oskrbe, prenehajo testirati. Ali torej obstaja korelacija med številom okuženih in številom testiranj?

Nič več vseh testiranj

Odločitev vlade je 14. marca letos bila, da spremeni način spremljana širjenja okužb:

Vlada RS se je odločila za spremembo spremljanja širjenja novega koronavirusa. Ljudi z okužbo dihal, ki ne bodo potrebovali bolnišnične oskrbe, tako ne bodo več testirali, pač pa bodo stanje ocenjevali na podlagi števila obolelih. 

Nekateri novinarji so možnost korelacije sramežljivo opazili, nekateri ne, široka javnost pa postaja trenutno vedno bolj ogorčena. Če Svetovna zdravstvena organizacija ponavlja, da je njihovo ključno sporočilo »Testirati, testirati, testirati«, je praktično istočasno Janševa vlada storila korak v nasprotno smer: omejila je testiranja. Zakaj, ne vemo natančno.

Dr. Matjaž Zwitter, upokojeni onkolog, danes v časopisu Delo ne spregovori le o tem, katere odločitve so ključne, da bi epidemijo v prihodnjih tednih omejili, ampak zelo jasno pove, da razlog za opustitev testiranj ni v preobremenjenosti:

»Dr. Alojz Ihan mi je potrdil, da za opustitev testiranja niso vzrok preobremenjene laboratorijske kapacitete. Če je tako, potem je opustitev testiranja huda napaka.«

Manj testiranj pomeni manj odkritih okužb

Popolnoma evidentno je, da zmanjšan obseg testiranj pomeni manj odkritih primerov, iz česar sledi, da število okuženih ni nujno manjše, s tem pa se ni nujno »umirilo«, kot ugotavlja Krizni štab. Manj zaznanih okužb potemtakem ni nujno dobra novica. Ali kot je nekdo pripomnil: če ne bomo več nikogar testirali, lahko takoj razglasimo končno zmago in prekličemo epidemijo.

Držim pesti, da bodo novinarji uspeli iz vlade izbezljati ta precej fatalen podatek – v dobro nas vseh. Res bi bil čas, da se potrudijo, kajti mogoče ne velja zgolj, da naša življenja rešuje strogo samozaščitno delovanje vsakogar med nami, kot nam upravičeno ponavljajo, temveč tudi odgovorno in etično novinarsko obnašanje.

In ko bo še več časa za to, bodo lahko, če bodo imeli voljo, spregovorili tudi o naslednjem: zakaj in kako je Krizni štab nastal mimo vseh obstoječih pravnih podlag, o vplivu rumeno-modre barve na delovanje sedanje vodje strokovne skupine, o tem, kam je poniknila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat, zdaj obtoževana katastrofalnega ravnanja v vladnih glasilih, ki jih kot direktor še vedno vodi notranji minister Aleš Hojs, zakaj so vmes na tviterju Kriznega štaba začeli pritlehno obračunavati z domnevnimi »marksističnimi levičarji« in vsem podobnem, kar zaenkrat res ne more reševati življenj. Testiranje okuženih jih, vsaj po mnenju WHO, lahko.