Znova sploščeni in sproščeni

Pred leti sem spisal knjigo z naslovom Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema »sproščenost«. Ob njeni predstavitvi v Alkatrazu je akademski slikar Arjan Pregl predstavil svojo ironično razstavo z naslovom Sploščena Slovenija.

Pisal se je 14. junij 2007, ko je bila otvoritev Sploščene in sproščene Slovenije – vabilo na razstavo in pogovor ob knjigi. Danes berem že v naslovu Dnevnika: »Sploščeni in sproščeni tudi v prihodnje«.

Seveda sem zastregel z ušesi: kaj točno naj bi sproščenost predstavljala mladim nadebudnim managerjem iz podjetja Cosylab, leta 2015 najboljšim zaposlovalcem med srednje velikimi podjetji. O čem točno govori Igor Verstovšek, odgovoren za razvoj kadrov v podjetju in eden od finalistov za priznanje mladi manager 2018, ki ga bo Združenje Manager podelilo v začetku prihodnjega leta?

Vsaj približek, ki utemeljuje naslov v časopisu, je podan v naslednjih stavkih. Več o nujnosti sproščanja in sploščanja ne izvemo:

Ekipo podjetja Cosylab je ustanovila skupina študentov, ki ji je uspelo iz akademskega v poslovno okolje prenesti vrline strokovnosti, natančnosti in discipline. S prepletom odprtega, dinamičnega in mladostniškega duha jim je uspelo oblikovati sploščeno ter sproščeno organizacijsko kulturo. Njihov moto je: bodi pogumen in skromen, trdo delaj in uživaj v življenju.

Sploščena in sproščena organizacijska struktura? No, v eri najbolj intenzivne politične ideologizacije, v bistvu že kar evangelizacije tega pojma, je imel izraz čisto določeno instrumentalno funkcijo – kot nastal na podlagi naslova zbornika Nove revije in utemeljen na Heideggrovem konceptu die Gelassenheit. V mandatu 2004-2008 so predsednik vlade in njegovi nenehno ponavljali, da potrebujemo več sproščenosti: v politiki, medijih, šolstvu, gospodarstvu. Seveda je pojem prevzel funkcijo legitimacije nenehnih nasilnih intervencij v omenjena polja, njihove uzurpacije in podrejanja družbenih sistemov.

Vmes so se novega žargona nalezli, dobesedno, tudi politiki bolj leve provenience, denimo sedanji predsednik Borut Pahor. Danes očitno vstopa v menedžersko mentaliteto: več sproščanja, več sploščanja. Bizarno, če pomisim, da je bila Preglova umetniška intervencija po svoji intenci ironična ali satirična.

In prav ob predstavitvi svoje knjige sem takrat v časih popolne medijske blokade in nedoumljivega nemišljenja »sproščenosti«, ki sem se mu čudil še bolj kot protagonistom njenega ubesedovanja, čisto po naključju zabeležil primere, ki niso mogli v knjigo, ker je bila natisnjena kakšna dva tedna ali več pred tem. Kasneje je, kot zakleto, ravno v drugi polovici leta 2007, po nekako dobrih treh letih ta iterativna, vsekakor obsesivna govorica čudežno in v precejšnji meri potihnila – sploh po izgubljenih volitvah 2008.

Majhen memento časov, ko so nas prisilno sproščali in se še niso vrgli v psihopolitiko širjenja sovraštva – kar po svoje človek že kar pogreša:

Janez Janša, 13. 6. 2007

»Opozicija bi bila v vsaki državi, ki bi dosegala take uspehe kot Slovenija, nesproščena in nervozna. V Sloveniji se to dogaja, zato se skuša vlado spraviti na neke stranske teme, predvsem zato, da se ne bi ukvarjala s ključnimi razvojnimi vprašanji.«

Dimitrij Rupel, 12. 6. 2007

»Kljub temu, da v zboru menimo, da še nismo dovolj sproščeni, in da levica misli, da nismo več sproščeni, je bistvena skupna ugotovitev, da potrebujemo več sproščenosti.«

Ivan Štuhec, 11. 6. 2007

»Sproščanje teh nesproščenosti je dolgotrajen proces… Univerze so še ta prostor, kjer očitno avtonomija in sproščenost nimata svoje legitimne domovinske pravice. Drugače se ne more zgoditi, da neka rektorska konferenca o nekem predloga zakona reče, da o nekem predlogu zakona ne bomo diskutirali. Ja koji faktor pa ste vi, da to lahko rečete?«

Ivan Štuhec, 11. 6. 2007

»Meni se ta debata o nesproščenosti zdi popolnoma deplasirana… res ne vidim nobenega primera, kdo ni sproščen in kdo komu prepoveduje govoriti in misliti.  Mislim, da je ta bila prišla tam nekje okoli leta 2002, potem pa ni bilo nobene debate o sproščenosti, zdaj pa je spet naenkrat nastala.«

Peter Jambrek, 12. 6. 2007

»Ne želimo ohranjati delitev iz preteklosti, ampak želimo prostor za sproščeno razpravo.«

Peter Jambrek, 11. 6. 2007

»Tej vladi je treba dati še vsaj en mandat, da vsaj približno sanira 12 let nesproščenosti na 50 let podlage diktature.«

Peter Jambrek, 12. 6. 2007

»Slovenija je morda preveč sproščena v razpolaganju s sredstvi črnega fonda, njen predsednik pa pri opravljanju funkcije.«

Matej Makarovič, 11. 6. 2007

»Tisti, ki širijo okrog raznovrstne strahove, ki si želijo živeti v strahu, tisti tudi sami niso več sproščeni.«

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Sproščena je za sproščene, tisti, ki so nesproščeni, pa vemo, kdo so. Stara struktura, ta je nesproščena.«

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Družba, kjer se lahko spušča takšna propagandna megla, kot se jo spušča danes, je v sebi še kako sproščena.«

Jože Snoj, 11. 6. 2007

»Sicer nisem med jutrišnjimi razpravljavci, tribune pa se bom udeležil zelo sproščeno.«

Janko Kos, 12. 6. 2007

»Odnos do Pučnika podzavestno nesproščen. Na dan je spet stopila slaba vest tistih, ki so ga preganjali.«

Tone Jerovšek, 12. 6. 2007

»Slovenija ni sproščena, Slovenija ne deluje na podlagi resnice in dejstev.«

Borut Pahor, 12. 6. 2007

»Občutek nesproščenosti je kaznoval takratno koalicijo (LDS).«

Alojz Peterle, 12. 6. 2007

»Odločil sem se, da bom sproščen, bo pa zaradi tega še napeto.«

Alojz Peterle, 12.6. 2007

»Sproščenost je kot ljubezen – ali je, ali je pa ni.«

(Sproščeni) Niko Grafenauer o Jožetu Pučniku, ob predlogu poimenovanja letališča, 12. 6. 2007

»Ni bil aerodromski človek tega časa, a si predstavljam, kako je iz zaporniške celice gledal v nebo, ki ga je včasih prečkalo tudi kakšno letalo.«