Kako se je v Dolenjskem listu zgodila Metlika

Kako je Dolenjski list poročal o nedavnem shodu Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Metliki?

Zelo pristransko – in pri tem prav učbeniško demonstriral, kakšno novinarsko delo nikoli ne bi smelo biti. Primer je poseben, ker priča o nenavadni zavzetosti novinarke Mirjam Bezek Jakše, da bi nam predstavila le eno perspektivo in zamolčala drugo, celo več, o njenem nesebičnem angažmaju, da bi nasprotnike protibegunskega shoda s svojimi stališči poskušala zavrniti.

Novinarka je, kar je še zlasti neobičajno, prispevek napisala še pred shodom – ta se je zgodil v sredo, 5. septembra 2018, tik pred izidom nove številke. Morda bi lahko situacijo še razumeli, ampak v takih primerih bi avtor moral postopati bolj previdno. Njej takšno načelo pisanja ni predstavljalo nobenega izziva, besedilo je prav nasprotno odločno spisano v podporo protestu in že izbira naslova je indikativna: ob nadnaslovu »Protestni shod« je naslovni hipertrofirani poudarek »Zgodila se je Metlika« več kot zgovoren.

Kaj nam sporoča avtorica, v svoje poslanstvo zaverovana že dan prej, kar dokazuje z iteracijo v prvem stavku prispevka? No, stavek »Zgodila se je Metlika. Včeraj« nam sugerira, da se je sredi mesta pripetilo ponosno, junaško dejanje upore, revolta in protesta. Da je Metlika tako rekoč vstala proti migrantskemu okupatorju? V njem tudi prizna: »Ta komentar je nastajal dan pred napovedanim protestom«. Kako je torej za junaštvo maloštevilnih Metličank in Metličanov vedela vnaprej, morda s pomočjo kristalne krogle?

Preveč vprašanj, ob katerih nismo deležni nobene razlage. Če ima Metlika kot občina nekaj čez 8000 prebivalcev, jih je na zborovanje, kot je sama napisala naslednji dan, prišlo »okrog 250 ljudi«. Kar je optimistična številka. Je to dovolj za smelo naslovno trditev? Se je ob tem zgodil kakšen drug presežek? Ne, nismo ga opazili.

Bezek Jakše je v tiskanem prispevku še pred dogodkom obračunala z nasprotniki protesta. Najbrž je imela v mislih medijsko slabo odmevno pismo Alternativne akademije, kjer ta vnaprej opozarja na politizacijo dogodka, na čistokrvno politične korenine organizatorice in tudi tovrstne motive. Novinarka že ve, da Maja Kocjan ni namestnica generalnega sekretarja v stranki SDS, nedavna poslanska kandidatka te stranke z dolgo zgodovino protibegunskih nastopov in njena občinska svetnica. Da ne bo pomote: vse to organizatorica je. Kaj ponuja kot svoj kronski argument? Vero v čiste namene protestirajočih: »Dovolj jim je vsega, predvsem pa nimajo česa izgubiti«.

Na podoben način obračuna še s celo vrsto nasprotnikov protesta, čigar argumente je našla na družbenih omrežjih. Do svojega končnega priklona in razumevanja, ki ga pokaže, kot pravi, za »jezik ulice«. V povsem sorodni maniri je novinarsko pristransko izzvenel tudi članek po dogodku na spletni strani Dolenjskega lista. Poročilo z njega je opremljeno z naslovom »V Beli krajini želimo živeti mirno in varno«. Povsem pričakovano je opremljeno z dolgimi citati nastopajočih in z opuščanjem vseh vrst pomislekov: o političnosti dogodka ali recimo tem, da se ga je udeležil tudi Andrej Šiško z nekaj istomišljeniki. Seveda, takšna omemba bi lahko povsem okrnila začetno tezo tem, da se je zgodila Metlika in o epskem boju majhnih ljudi, ki so se uprli oblasti.

In tako je še en festival ksenofobnih parol in folklorni dogodek sejanja strahu in sovraštva do beguncev dobil status heroične zgodbe. Hja, dogajajo se hujskaštvo, nestrpnost in ksenofobija, ne Metlika.

Odgovorna urednica tiskanega Dolenjskega lista in spletnih portalov Dolenjskilist.si in Lokalno.si je Renata Žnidar.