Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo Cerarjeva vlada v svoji oholosti v tolikšni meri izgubila samokontrolo, da se bo znesla nad državljani tudi na ravni retoričnih konceptualizacij. Da bo ljudem povedala, kaj jim gre v obraz in jim odvzela državljanske pravice. Da svoje avtokratičnosti ne bo več skrila.
Kako se to stori? Najbolj preprosto tako, da državljanom na ravni verbalnega odvzameš status državljanov. Da izvedeš ultimativni izbris. Za zadnji dokaz je poskrbel minister Počivalšek, ki je uvedel novo kategorijo državljanov, ki več niso državljani. So le še ljudje. Nekega malega števila.
Dihotomija, ki jo vpelje minister, na tiste, ki niso državljani in tiste, ki so, je politično pomembna, čeprav ne dvomim, da je povsem neartikulirana, tako rekoč nezavedna. Namreč: državljani imajo svoje pravice, ljudje jih nimajo. Kar želi sporočiti, je torej naslednje: vaša zahteva po referendumu o drugem tiru ni nič vredna, ker nimate političnih pravic. Ker niste niti politične živali, kot je ljudi opisal Aristotel. Ker ste, recimo, navadno govedo.
Počivalškove kategorizacije državljanov, o čemer sem že pisal, prinašajo zanimivo taksonomijo: eni so ljubljanski močvirniki, drugi niso, eni so ekoteroristi, drugi niso. Ultimativna dihotomija na državljane in ljudi zajame vse, predstavlja delitev na prave in neprave, poštene in nepoštene državljane.
Paradoksalno so nepošteni tisti, ki se držijo političnih pravil iger, terjajo referendum in oddajo svoj podpis. Ker to se, očitno meni vlada, v demokracijah res ne počne. V slovenski se zahteva le kimavce.
Počivalškove domislice z nedržavljani najbrž ne bi smeli razumeti onstran okvirjev, ki jih je zastavil njegov šef, ampak znotraj njih. Ki je že lani vpeljal zelo sorodno ločnico: med ljudi in male ljudi.
Tudi takrat je premier težko skril svoj podoben smisel za avtokratizem: z malimi ljudmi ni označil nepomembnih državljanov, ampak kar svoje koalicijske partnerje. Kot sem pokazal v svojem zapisu, se je Cerar takrat zelo dobro zavedal tega, kaj je povedal. Namreč podobno kot Počivalšek nikoli ni bil zmožen opravičil, jih evidentno ni niti njegov šef. Takrat so v kabinetu predsednika dolgo tuhtali in svojo frazo v demantiju zamenjali za enako, če ne še bolj žaljivo: koalicijski partnerji niso ‘mali ljudje’, temveč ‘male osebnosti’, se je glasilo ekstenzivno pojasnilo.
Ampak kaj bi s tem. Živimo v (medijski) družbi, kjer lahko vlada dela in reče čisto vse, ne da bi ji posebej zamerili.
Več:
Magna, argumenti in zarotniški covfefe
You must be logged in to post a comment.