::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Biti samski in brez otrok: nujni atributi za diskvalifikacijo ali generalnega direktorja RTV?

Infamna Maja Remi je v zadnjem Nedeljskem dnevniku (11. januar 2017, str. 15) pribeležila zelo adhominalno obarvan pregled dogajanja ob kandidaturah za novega generalnega direktorja RTV Slovenija. Spodnji si zasluži še dodatno pozornost, kajti raven osebne žaljivosti je prešla v polje zasebnosti.

Maje Remi nihče ne pozna in javnost ne ve, kdo se skriva za psevdonimom, a samo dejstvo obstoja psevdonimnega novinarstva ne more biti v ponos nobenemu cehu. Prispevek je kuloarsko rumeno obarvan, najbrž tipično za stalno rubriko, tarča zapisa pa očitno predvsem ena: Irena Ostrouška.

Čeprav tabloidni žanr običajno prinaša manj zahtevne registre novinarskega dela in so tudi naša pričakovanja nižja, velja meja dostojnega in profesionalnega tudi zanj. Ostrouška je kot profesorica primerjalne književnosti in francoščine in bivša novinarka v njem že na začetku označena za »damo z Obale« – nesporno seksističen označevalec, ki se nato sprevrže v nekaj, kar jo na koncu degradira tudi kot žensko.

Ne le to, da se avtorica ali avtor anonimno trudita z osebno diskvalifikacijo – Ostrouško želita prikazati kot breznačelno iskalko zaposlitev in služb, ki nima pomislekov, kje in komu se udinjati – vrh zapis nesporno doseže v označbi »samska profesorica primerjalne književnosti in francoščine brez otrok«, ki zelo neposredno razkriva kar dva njena čisto osebna podatka.

maja-remi-irena-ostrouska-nedeljski

Da gre za grob poseg v zasebnost z navajanjem osebnih podatkov, dodatno začinjen z diskreditacijo kandidatke, hitro razberemo tudi iz dejstva, da se pri drugih kandidatih v članku –  in domnevam, da niti sicer -, enakovrsten podatek ne pojavi. Ker to bi pa bilo najbrž že preveč: »enakopravno« naštevati, koliko otrok in kakšen partnerski status imajo ob njej še Marko Filli, Uroš Grilc, Igor Rozman in Igor Kadunc. Preveč bi bilo tudi ob vseh drugih priložnostih.

Najbrž je posebna motivacija avtorica ali avtorja, ki ne sliši na ime Maja Remi, ampak se na tak način v Nedeljskem dnevniku le podpisuje, prikazati Ostrouško kot »univerzalno« neuspešno: stigmatizacija z označbami »samska« in »brez otrok« skratka ni nevtralna, niti ni preprosto diskreditacijska, njena funkcija je tudi ilustrirati, kakšna luzerka je sicer v svojem siceršnjem življenju. Biti samski in brez otrok je treba razumeti kot zaupana podatka, ki po sebi ilustrirata tisto, kar je za avtorja najbrž znamenje osebnega neuspeha.

Le s tem dodanim razumevanjem se poglobi ključna ugotovitev iz prispevka, ki se, ko preberemo isti stavek, v celoti glasi takole:

»Ker je iz Kopra izhajajoča samska profesorica primerjalne književnosti in francoščine brez otrok zamenjala že toliko poklicev in kandidirala že za toliko položajev, da je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj si bo zaželela postati še ertevejevska generalica.«

Ironija nad vsemi je najbrž ta, da se je Maja Remi v tekstu tik pred tem obregnila ob uhajanje osebnih podatkov iz javnega zavoda, kar bi moralo zanj biti svetinja (!), zdaj pa je po njenem dokaz temu, kot dodaja, da na Kolodvorski še niso stopili v 21. stoletje. Vau!

In tako se je diskreditacija v postopku izbire novega generalnega direktorja javne radiotelevizije izkazala dobesedno za disvalifikacijo – način, kako nekoga novinarsko izločiti iz kandidature.

Edino možno dobrohotno branje bi sicer moralo dopustiti, da se iz nekega razloga ne spodobi, da bi, med drugim, na tem mestu bil nekdo samski in brez otrok. Smola za Majo Remi in sreča za številne kandidate: v javnem razpisu za generalnega direktorja takšnega pogoja ni navedenega.

 

Information

This entry was posted on 12/01/2017 by in diskreditacija,mediji,rumeno,časopisi and tagged , , .
%d bloggers like this: