Preiskovalno novinarstvo pod črto

Projekt Pod črto velja podpreti. Žal pa se ob njem lahko tudi učimo o tem, kako težko je v slovenskih razmerah, ko se podira klasično novinarstvo, zakoličiti nekaj, kar sebe jemlje za »aktivistično novinarstvo« in bo lahko postalo lep in ambiciozen spletni preiskovalnonovinarski portal. Podoben projekt, ki se na enak način na kot eno izmed metod sklicuje tudi na podatkovno oziroma računalniško podprto novinarstvo, je dejavnost Centra za preiskovalno novinarstvo.

Pri Dnevniku so se odločili, da projekt podprejo iz intervjujem in tudi objavo izsledkov razkritja kritične napake policijskega sistema za šifriranje komunikacij Tetra, zabeleženih v njihovem Objektivu.

Že na prvi pogled je jasno, da bo projekt uspešen le, če se bo med državljani ugnezdila dovolj velika doza zavesti o tem, da takšni alternativni mediji res zaslužijo našo finančno podporo – kar je seveda še pred tem odvisno od prepoznanja, da jih sploh potrebujemo. Pri tem ni poglavitna težava ideologija brezplačnih novic, ki je s spletom (in na njem) postala samoumevna nevprašljiva zmagovalka kolektivnega dojemanja medijev, naše simpatije uokvirja le bolj celostno razumevanje pomena in vloge medijev, kakor tudi kritična drža do mainstreama in poznavanje razmer v klasičnih medijskih hišah. Če tega nimamo in če na tem ne delamo, nas bodo poskusi alternativ pustili hladne:

»Zanimivo bi bilo videti, kakšno raziskavo nastajanja in propadanja medijskih projektov. Predstavljam si, da je statistika še za odtenek slabša od zagonskih podjetij, ki se vseeno gibljejo na področju, kjer je z dobro idejo mogoče dobiti določen kapital oziroma zagonska sredstva,« izpostavi. »Če novinarskih vsebin ne želiš delati zgolj kot hobi, moraš vložiti precej časa, temu pa logično sledi tudi potreba po denarju.« Doda še, da to, kar pri podcrto.si delata dve osebi s skromnim številom zunanjih sodelavcev, v tujini zaradi dostopnosti financiranja lahko delajo velike novinarske redakcije z vso podporo, ki je potrebna. Prav tako se čas, ki je namenjen pisanju zgodb, lahko raztegne tudi na leto in pol. S takšnim načinom dela potem lahko tudi dobiš Pulitzerjevo nagrado.

»Vsi bi radi nove, bolj angažirane medije. Novinarstvo v javnem interesu pa lahko na dolgi rok obstaja samo s čimbolj neodvisno podporo. Če želimo kaj spremeniti, ne moremo sedeti in čakati, da bo nekdo ustvaril vzdržen model financiranja, ki bo tovrstno novinarstvo omogočil. Mi smo se tega podviga lotili in v pol leta pokazali, s kakšnimi novinarskimi standardi delamo in kaj je mogoče narediti z omejenimi sredstvi in majhno ekipo. Zdaj pa potrebujemo podporo bralcev, ki v mediju kot je Pod črto, vidijo projekt, vreden podpore.«

Podcrto.si poskuša s kampanjo #PodpriPodČrto do konca marca zbrati potrebna sredstva za nadaljnjih šest mesecev delovanja. Cilj zbirateljske kampanje je postavljen pri 15 tisoč evrih.