Mikromedijska prihodnost

Lenart M.  Kučić o mikromedijski prihodnosti (tudi) Slovenije, izumrtju klasičnih medijev in velikih tovarn vsebin:

Britanski medijski zgodovinar in urednik digitalne izdaje revije Economist Tom Standage je v knjigi o prvih dveh tisočletjih družabnih medijev Writing on the Wall (2013) postavil zelo radikalno hipotezo. Zapisal je, da je sedanja medijska industrija – velike tovarne vsebin, ki zadovoljujejo potrebe množičnega občinstva in jih prodajajo oglaševalcem – le krajša zgodovinska anomalija, ki se je po približno stoletju prevlade dokončno izčrpala.

Standage je prepričan, da sedanje krize medijske industrije ne more končati morebitno gospodarsko okrevanje, saj bodo mediji v vsakem primeru postali bolj podobni malim časopisom, pamfletom in strankarskim glasilom, ki smo jih poznali v 19. stoletju. Velika medijska podjetja se bodo umaknila spletnim platformam za prodajo in distribucijo vsebin, kakršne so razvili Apple, Amazon, Google, Facebook in drugi spletni velikani. Vsebine pa bodo ustvarjali manjši medijski podjetniki, ki bodo iskali podobne preživetvene načine kot Metina lista, Apparatus, Pod črto in Torek ob petih.

Njihovi ustanovitelji niso bili čisto prostovoljni iskalci novih poslovnih modelov, ampak jih je v iskanje novih možnosti prisilila kriza, ki je prizadela njihove nekdanje ali potencialne delodajalce. »Star slovenski pregovor pravi: brez nuje se še želja po novem mediju ne obuje,« se je pošalila Nataša Briški. Vendar jim bodo v prihodnjih letih sledili številni drugi medijski delavci, za katere pri starih izdajateljih ne bo prostora.

Izkušnje prvih samostojnih medijskih podjetnikov so zelo pomembne, saj kažejo nekatere največje ovire, ki čakajo njihove naslednike: neučinkovito regulacijo, zaradi katere domača in tuja podjetja zlorabljajo prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu, ter pomanjkanje zagonskega denarja za mlada podjetja. Zakonodajalca najprej čaka temeljita reforma sklada za pluralizacijo medijev, saj so si stara medijska podjetja v preteklosti doslej razdelila več milijonov evrov, ki jih zaradi pomanjkljivega nadzora niso porabila za razvoj novih vsebin in nova delovna mesta. Enako pomembne bodo tudi spremembe v delovni in davčni zakonodaji, ki bi olajšale preživetje malim spletnim podjetnikom.

Izgubljenih varnih novinarskih služb tudi po morebitnem koncu gospodarske krize ne bo več, družbeno vlogo novinarstva pa bodo vse bolj prevzemala nova medijska podjetja. Če jih ne bodo prej zadušile protitržne zakonitosti slovenskega medijskega prostora.