Pornografski um in zanikanje intelekta

Že desetletja kot zvest kronist mariborskega duha ugotavljam, da tukajšnja pamet izgublja na celi črti. Zadnje čase bolj iščem črno skrinjico. No, pri tem sodeluje cvetober domače inteligence, tako ali drugače. Vztrajno javnostno, medijsko in univerzitetno zanikanje intelekta se pač nekje mora poznati. In kje bi se bolj, če ne na intelektu samem? Recimo: prezirano humanistiko in družboslovje v mestu zamenjujejo kulturni dogodki, ki se pretvarjajo, da izobražujejo študente o spolnosti. Dovolj sem pisal o Večerovi podpori tovrstnim študijskim uricam za bodočo mariborsko inteligenco, pa o visokem statusu pornokulture v mestu.

Letošnji ciklus seksoslovja, kot mu pravijo, je progresiven, če ne že terminalen: od lekcij o oralnem seksu, rajcanju in zapeljevanju je prešel v promocijo »snemanja študentskega erotičnega filma«. Da se razumemo: v mislih imajo snemanja trde erotike za domačimi zidovi, kar so zelo nazorno pokazali tudi v odprtih porno scenah pred radovedno in menda neuko študentsko publiko Štuka.

Zanimive so forme pretvarjanja, s katerimi želi Študentska organizacija univerze v Mariboru (ŠOUM) hliniti izobraževalno vrednost svojega početja in posledično denar in zanimanje, ki ga investira v spermatične pornografske performanse v živo: ne le, da morajo financerji ves čas na vse kriplje fingirati študentsko seksualno nepoučenost in nevednost, ne le, da so zajahali konja domnevne tabuizacije seksa (v resnici porno izdelki štrlijo iz vsakega vogala in vsakega kanala na TV, o sramežljivosti študentske populacije pa ne duha ne sluha), potrebno jih je podučiti, da je snemanje študentskih filmskih jebačin varno (!) in da morajo študentje biti seznanjeni z morebitnimi posledicami:

Če se že odločiš za snemanje, stori to predvsem VARNO in bodi seznanjen s POSLEDICAMI.

Zato promocijski video s povabilom za snemanje porničev v študentskih domovih na koncu Gosposvetske deluje že tragikomično: glavni sramežljivi semenodajalec, po načelu uličnega marketinga oblečen v rumeno-modri penasti emblem ŠOUMa, se s svojo akvizicijo odpravi v študentski dom številka 7, da bi opravil svoje poslanstvo in razbil tabu lastne videospolnosti. Kdo tu koga v glavo, je tipografsko eksplicitno označeno.

Zakaj vse to počnejo? Odgovora sta lahko le dva: ni poglavitna težava inhibicija, da je seks dekadentna stvar, prav nasprotno: naj se ga vsak naužije. Če smo proti McDonaldsu, še nismo proti uživanju hrane. Neka druga dekadenca uma je povzročila, da za kulturo in kulturni dogodek v Mariboru pač ne moreš dobiti ustrezne publike, za odrski seks v živo, legitimiran s strani uradnih institucij, pač. Skratka: treba je napolniti dvorano in La Toya in tetovirane joškarice s svojimi obdarjenimi spremljevalnimi jahači so dobra vaba. Nastopajoča Angelca Likovič pa verjetno zanimiva materinsko-karajoča popestritev, da se še malce nasmejimo.

In še drugi razlog, zakaj to počnejo, najbrž: zato, ker nam hote ali nehote želijo zgolj promovirati pornografijo in jo legitimirati. Interes in denar, nič drugega. Pa to nima prav nič opraviti z moralnim purizmom, obsojanjem dekadence in pomanjkanjem libertarnega duha, zgolj s kritiko na račun sprevržene manipulativnosti in bleferstva, ki smo mu priča sredi mariborske univerze.

Če je kaj pornografskega v mentalno sfiženi sceni se pač ne navezuje na nadebudneže v ŠOUM. Prej bi rekel, da je sprevrženo stanje rezultat širše družbene pasivizacije, odsotnosti poklicanih in nepoklicanih, ki vse to dopuščajo, ne da bi razumeli, brez trohice in prave kritike, distanciranja, dvoma. Povedano preprosto: resnični pornografski um je tisti, ki omogoči okoliščine, zaradi katerih je manipulativnost postala samoumevna praksa. La Toya je v primerjavi z njimi edina resnična intelektualka.