::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

S kakšnimi argumenti se brani Kernstocka?

Reuters je lanskega julija poročal, da je avstrijsko mesto Braunau, sicer rojstni kraj Adolfa Hitlerja, preventivno preklicalo njegovo častno občanstvo, čeprav mu zelo verjetno sploh nikoli ni bilo podeljeno:

(Reuters) – The Austrian town of Braunau, Adolf Hitler’s birthplace, has revoked the Nazi dictator’s honorary citizenship — even if he never actually was awarded one.

V Mariboru imamo nasprotno težavo. Ottokarju Kernstocku je bilo sicer občanstvo podeljeno, vendar ne moremo najti pametnih razlogov, da se mu odvzame – po tistem ko se je takšna ideja lani pojavila v nekaterih avstrijskih mestih. Bolj kot privlačnost zahteve ali predloga, da se mu odvzame naslov, me zanima medijska prezentacija zgodbe in argumenti, ki se navajajo proti odvzemu.

Sam sem o primeru Kernstock v tej luči zelo podrobno pisal:

Nacistični poet in častni občani Maribora

Ko časopis Večer brani nacističnega pesnika Kernstocka

Kernstock: sramota za Maribor, sramota za Večer

Včeraj se je na Večerovo pisanje odzval tudi novinar Dnevnika. Kot je videti, so namreč vsa moja predvidevanja o načrtni cenzuri mariborskega časopisa bila točna. Ogledal sem si in poskušal bom našteti vse bistvene argumente, ki so jih Večerovi novinarji z zamudo ponudili bralcem, da bi obranili mariborskega nacističnega pesnika oziroma njegov nespremenjeni status častnega občana. K temu me je navedla predvsem njihova nenavadna količina,  premo sorazmerna z njihovo dramatično šibkostjo: več jih je, slabši so. In treba je jasno povedati, da so ponudili le argumente v bran Kernstocku in prav nobenega proti, pa še to z enoinpolmesečno zamudo po tistem, ko je njegovo »čaščenje« problematiziral ljubljanski Dnevnik (prvič 17. februarja 2012).

Reakcija Večera je bila nesporno defenzivna, poenotena in premišljeno takšna. Dopuščen ni bil noben dvom, drugačno stališče ali razprava »pro et contra«, koncipirana je bila kot izraz nelagodja, odvečnosti in malodane kot polemika s časnikom Dnevnik, ki se je menda nizkotno spustil na raven produkcije »novinarskih rac«, kot se je izrazil Tone Partljič. Naveden ni bil noben razlog, kaj točno bi sledilo, če bi avtorju himne kljukastemu križu odvzeli naslov. Skratka: celo če bi spodaj našteti argumenti bili vsi do zadnjega tehtni, je cenzurno in zapoznelo reagiranje Večera nadve sumljivo in sporno. Torej k trditvam:

A. Argument iz instrumentalizacije zgodovine in izrabljanja antinacizma

Zahteva po odvzemu častnega občanstva Kernstocku je »instrumentalizacija zgodovine in izrabljanje antinacizma za današnje cilje«. (Melita Forstnerič Hajnšek)

B. Argument iz odsotnosti identifikacije s Kernstockom

»Danes nihče ne časti niti se ne identificira z njegovim delom.« (Melita Forstnerič Hajnšek)

C. Argument iz netolerantnosti sedanje družbe

»Delovanje častnega občana Kernstocka zagotovo ni bilo častno, je pa pomenilo politiko časa, v katerem je naslov dobil. Sedanje obračunavanje s takšnimi nazivi bi bilo zrcalo (ne)tolerantnosti sedanje družbe, nas samih.« (Rudi Moge)

D. Argument iz čaščenja zgodovinskih osebnosti

»Tudi Juliju Cezarju, ki je v svojih bitkah pobil ogromno ljudi, so postavljali slavoloke, pa jih zdaj ne rušimo!« (Rudi Moge)

E. Argument iz zapoznele aktualnosti razprav o Kernstocku

»Ottokarja Kernstocka kot najhujši možni derivat izgubljene nemške prevlade v mestu je Jančar v esejih popisal že dolgo pred aktualnimi novinarskimi odkrivanji, zdaj pa je nemško publiko povabil na razstavo Nemci v Mariboru v (prvotno nemško) Veliko kavarno.«  (Petra Vidali)

F. Argument proti črnobelemu moraliziranju o preteklosti

»Tako včerajšnji heroji postanejo zločinci in nasprotno, zločinci junaki današnjega dne. Črnobelo slikanje pa je navadno prikladno za moraliziranje, a v popolnem nasprotju z resnicoljubnostjo. Preteklost je namreč vedno bolj kompleksna.«  (Božidar Jezernik)

G. Argument proti retuširanju zgodovine iz političnih nagibov

»Orwel v svojem romanu 1984 zapiše, da “retuširanje” nikoli ne poteka v vakuumu in motivi so vedno politični.« (Urška Kereži)

H. Argument iz tega, da Slovenija ni pravna naslednica Avstro-Ogrske in Kernstocku ne more odvzeti občanstva

»Kernstock ni bil nikoli častni občan mesta Maribora, kakor pravi, saj ga 1908 kajpada še ni bilo, ampak je šlo za Marburg an der Drau v neki drugi državi. Današnja Avstrija je pravna naslednica tiste države, ki ga je izvolila za častnega občana Maribora in Dunaja in samo ona ga je lahko izbrisala na svojem ozemlju v Avstriji. Na Slovenskem ga ne more zbrisati s seznama, ker nima te pravice. Slovenci pa prav tako ne, saj ga nismo izbrali in nismo pravni nasledniki Avstro-Ogrske.« (Tone Partljič)

I. Argument iz nedopustnosti spreminjanja zgodovine

»Eni so na žalost opevali polmesec, drugi kljukasti križ, tretji zvezdo. Za sto let nazaj brisati zdaj ene, potem druge in celo tretje se mi zdi spreminjanje ali prikrivanje zgodovine.« (Tone Partljič)

Zelo, zelo kratki komentarji na zgornje.

Ad A. Razumem lahko le kot insinuacijsko utemeljitev, ki predpostavlja, da zagovornike odvzema častnega občanstva vodijo politični cilji, pri čemer instrumentalizirajo antinacistična čustva. Če prav razumem, se pri tem misli na »napad« na mariborskega župana. Toda takšna insinuacija je nevzdržna kot insinuacija, dokler zanjo (oz. za trditev) niso navedena ustrezna dokazila. S takim argumentom lahko insinuirano vzvratno – kaj pa, če nekdo ščiti mariborskega župana pred očitki?

Ad B. Argument iz odsotnosti identifikacije s Kernstockom je navzlic svoji empirični enostavnosti relativno prepričljiv in eden boljših. Vendar je lahko je ponujen kot utemeljitev trenutnega neizbrisa častnega občanstva, ne pa tudi trajnega – nobenih zagotovil ni, da v nekem drugem času Kernstock ne bi ali bo postal bolj identifikabilen lik čaščenja npr. nacistov.

Ad C. Eden najslabših možnih argumentov, ki predpostavi, da je sleherno vrednotenje zgodovine netolerantno početje – se pravi, da je treba zgodovino in osebnosti iz nje pustiti pri miru, jih ne problematizirati in ocenjevati, vse to je za avtorja vobče nedopustno in netolerantno, s tem pa diskreditira nas same. V svoji posplošitvi nevzdržna misel.

Ad D. Iz tega, da častimo zgodovinske osebnosti zaradi ravnanja X, še ne sledi, da jih moramo častiti navzlic njihovemu ravnanju Y in spregledati ta Y. Vse normalne razprave o čaščenju zgodovinskih osebnosti vsebujejo tehtanje X proti Y, avtor pa predpostavi, da je za čaščenje dovolj že X in da ta dovoljuje spregled Y.

Ad E. Če je Drago Jančar nekoč pisal o Kernstocku, iz tega še ne sledi, da današnja razprava o njegovem častnem občanstvu ni smiselna. Intenca razprav ni v pisanju o Kernstocku kar tako, temveč sta tema in problem definirana: naj ostane častni občan ali ne?

Ad F. Eden najbolj neznosnih in tudi nevarnih argumentov. Kernstock naj ostane častni občan, ker ne smemo zapasti črnobelemu moraliziranju? To je še en petitio principii – avtor predpostavi, da je na delu moraliziranje, namesto da bi ga dokazal. S tem argumentom lahko relativiziramo sleherno zgodovinsko dogajanje – namesto da bi pokazali, kaj tvori in v čem da je moraliziranje.

Ad G. Argument iz retuširanja zgodovine je podoben prejšnjemu in prvemu naštetemu, toda pozabi navesti, kdo naj bi imel željo politično retuširati zgodovino in zakaj? Če predpostavimo, da je Kernstock pesniška ikona nacistov, mar ni neokusno trditi, da obstajajo politični razlogi za problematizacijo njegove osebnosti in dela?

Ad H. Podelitev ali odvzem časnega občanstva sta zanesljivo simbolično dejanje. V ničemer nista odvisna od pravnega nasledstva neke države in nista v ničemer regulirana z mednarodno zakonodajo (si domišljam trditi). Tak argument je skoraj zanesljivo pravno nevzdržen in smešen, za popolno zanesljivost pa je treba vprašati pravnike.

Ad I. Argument iz spreminjanja zgodovine je povsem neartikuliran – iz tega, da se nekomu vzame častno občanstvo, še ne sledi nobena intenca po brisanju česarkoli, zgolj sprememba okvirja vrednotenja zgodovine. Iz istega razloga nikoli ne bi smeli odvzeti častnega občanstva npr. Hitlerju.

Številni zgoraj našteti argumenti proti spreminjanju zgodovine bi bili uporabni tudi v spodnjih ilustrativnih primerih. Odstranjevanje kipov Huseina, Gadafija in Stalina, preimenovanja ulic, odvzem slehernih časti  je v skladu z večerovsko argumentacijo, mutatis mutandis, nesprejemljivo početje.

2 comments on “S kakšnimi argumenti se brani Kernstocka?

  1. Pingback: Večer na naslovnici o karmično zakletem rivalstvu « ::: IN MEDIA RES :::

  2. Pingback: Sproščena Slovenija » Objave » Večer na naslovnici o karmično zakletem rivalstvu

Komentarji so zaprti.

Information

This entry was posted on 28/03/2012 by in aktualno, argumentacija, mariborske, mediji, petitio principii, politika, zmote, časopisi.
%d bloggers like this: