::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Samomor in javni interes

O neprimerni novinarski obravnavi samomora sem že pisal. Zato sem vesel današnjega samoiniciativnega odziva NČR v primeru Slivnikove smrti. Po mnenju NČR zlasti navajanje metode smrti ni bilo v javnem interesu, takšno novinarsko prakso pa zavračajo kot nepretehtano in neobzirno. Naj spomnim na določilo našega novinarskega kodeksa:

23. Novinar o samomoru in poskusu samomora poroča le, če to narekuje javni interes. Pri tem vzroke in okoliščine samomora ali poskusa samomora navaja previdno. Ne navaja metode in kraja dejanja. Identiteto osebe, ki je storila ali poskusila storiti samomor, razkrije le, če za to obstaja javni interes. Izjema je poročanje o zgodovinskih osebah.

Kot lahko vidimo, kodeks jasno pogojuje poročanje o samomoru z javnim interesom. Še več, zelo rigorozno celo zahteva zakritje identitete, če pogoj ni izpolnjen, kar je izjemno močna omejitev. Kdaj je izpričan tak interes v partikularnem primeru, ne le po definiciji, pa je marsikdaj vprašanje za milijon dolarjev. Če stori samomor politik ali druga javna oseba, bi o njegovi navzočnosti lahko začeli tehtati. Če gre za neposredno povezanost npr. z javnim denarjem, verjetno tudi. Toda v primeru Slivnika se to ni zgodilo. Dejstvo, da je bil pomembna publicistična oseba, pomemben urednik in celo predsednik Delove uprave,  očitno ne odtehta dopustnosti poročil o samomoru, kraju in vzroku smrti. Slivnikova ni bila ne preko njegove osebe ne preko njegovih dejanj v danem trenutku v posebnem interesu državljanov.

Recimo Avstralski tiskovni svet določa obravnavo samomora na naslednji način:

Reporting an individual instance:

  • If reporting an individual instance of suicide at least one of the following criteria should be satisfied:
    • The death is in public interest;
    • Clear and informed consent has been provided by relatives or close friends. 
    • No appropriate authority has requested the report be withheld.
  • If reporting the identity of a person who has died by suicide at least one of the following criteria should be satisfied:
    • Identification is in public interest.
    • Clear and informed consent has been provided by relatives or close friends.

Reporting method and location:

  • Method and location should not be described in detail unless public interest clearly outweighs the risk, especially if such methods and locations are not well known by the general population.

Reporting with responsibility and balance:

  • Reports should never sensationalise, glamorise, trivialise or stigmatise suicide. Responsible description and discussion of impacts and underlying causes [where appropriate] is encouraged.

Reporting with sensitivity and moderation:

  • Reports should not be given undue prominence, particularly by the use of explicit headlines and images, to avoid causing unnecessary harm to vulnerable individuals.

Eden poglavitnih motivov za prevencijo poročil o samomoru je ti. copycat suicide. V primeru Slivnikove smrti pa se ni mogoče izogniti vtisu, da so se manjši nivoji pietete izkazali predvsem na rovaš »nevarnih novinarskih razmerij« v našem prostoru. Preminuli preprosto za marsikoga ni bil nekdo, ki bi mu z veseljem stisnili roko. Kar, seveda, ne more upravičiti njihovih postopkov. Kar so mu imeli povedati, bi mu morali že v času njegovega življenja.

Information

This entry was posted on 08/01/2012 by in aktualno, kršitve novinarskega kodeksa, mediji, radio, TV, časopisi.
%d bloggers like this: