::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Na meji verjetnega: zloglasnemu MAKSu manjka samo še olimpijski bazen

Kaj vse so pripravljeni žrtvovati na mariborski občini, da bi rešili MAKS, že meji na stand-up komedijo. Po novem bo tam menda celo poročna dvorana, se je včeraj pohvalil Kangler. Zofijini smo veseli in pozdravljamo to odločitev, saj smo pred nekaj dnevi jasnovidno celo sami predlagali, da bi bila himna EPK uspešnica AlpenKanglerEcho z naslovom HOCHZEIT IM MAI. Skratka: zakaj ne bi mladoporočenca takoj po ceremoniji osvežujoče padla v olimpijski bazen? Izumljanje vedno novih namembnosti novega kulturnosrediščnega objekta, odkar je jasno, da to več ne bo Pandurteater, govori o silni zadregi finančnih, projektnih in gradbenih načrtovalcev. Logika »najprej štalca, potem kravca« je spervertirana v tem smislu, da lahko le ugibamo, kakšne vsebine bomo morali ad hoc napolnjevati v objekt, namesto da bi to natančno vedeli. In obratno: kako naj sploh bo arhitektonsko koncipiran objekt, če vsak dan spreminjajo in prilagajajo njegovo namembnost?

Še zelo ekstenziven članek iz današnjega Dnevnika z značilnim naslovom:

Maksa bodo preobrazili v galerijo s poročno dvorano

Mariborski župan Franc Kangler je ustavil gradnjo nove Umetnostne galerije Maribor in bo projekt preselil v novogradnjo razvpitega kulturnega središča

Slovenija – sreda, 13.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor – “V tem mestu so potrebne drastične odločitve,” je odločen mariborski župan Franc Kangler. Ker pogajanja z madžarskimi arhitekti, ki so avtorji zmagovite idejne rešitve za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) na Lentu, niso bila uspešna, je ustavil ta projekt, za katerega je ministrstvo za kulturo rezerviralo 10 milijonov evrov. Galerijo hoče Kangler umestiti v Mariborsko kulturno središče – Maks, čeprav je ministrstvo že pred tedni izrazilo dvom, ali je takšna selitev sploh v skladu s predpisi.

Majda Širca še čaka na podatke

Ministrstvo bo prepoznalo novi koncept, je bil včeraj optimističen Kangler. Po njegovih besedah ministrica Majda Širca podpira njegovo rešitev, “saj ji drugega ne preostane, če želi priti do nove UGM”. “Dokler nimamo na mizi novega projekta, ne moremo presoditi, ali ustreza pogojem za participacijo na evropskih kohezijskih sredstvih,” pa so sporočili z ministrstva. “Šele vsebinske in finančne informacije nam lahko dajo odgovor na vprašanje, ali je ta preskok mogoč.”

V sklepu, s katerim je vlada 20. januarja potrdila investicijski načrt nove UGM, piše, da bo ministrstvo za kulturo z neposredno potrditvijo projekta zagotovilo 10 milijonov evrov za sofinanciranje gradnje Umetnostne galerije Maribor. In sicer pod pogojem, da bo poslopje nove UGM najkasneje do konca maja razglašeno za javno kulturno infrastrukturo in bo občina zagotovila primerljivo finančno participacijo.

Finančne konstrukcije novega Maksa še ni

Maks pa ta čas izvajajo kot zasebno investicijo podjetja ZIM, d.o.o., v okviru katere se postopki peljejo mimo zakona o javnih naročilih. Župan je napovedal, da bo ta zaplet razrešil tako, da bo občina postala lastnica razvpite novogradnje, kot solastnico pa si želi tudi državo. “V njej ne bo več zasebnega partnerja,” je napovedal župan, ki si omenjeni nedvoumni vladni sklep razlaga po svoje. Po njegovem prepričanju namreč ta denar ni rezerviran za UGM, temveč bo morala občina zanj kandidirati na javnem razpisu.

Kangler je trdil, da selitev galerije na drugi dravski breg racionalizira občinske projekte. Številke rišejo drugačno sliko. Nova UGM, ki jo je vlada prepoznala kot naložbo nacionalnega pomena, je bila ocenjena na 20 milijonov evrov. Koliko bo stal “novi” Maks, za katerega ni nobene relevantne študije o njegovi nujnosti in upravičenosti, Kangler še ne zna povedati. Po sedanjih izračunih bo samo za najem in odplačilo bančnega posojila potrebnih najmanj 40 milijonov evrov, torej dvakrat več kot za načrtovano galerijo. Hkrati bo šlo v nič najmanj 500.000 evrov, kolikor sta stala mednarodni arhitekturni natečaj za novo galerijo in za naročeno idejno zasnovo madžarskih arhitektov.

Galerija v Maksu ne bo imela vseh tistih novih pomembnih vsebin, ki so bile predvidene v novogradnji na levem bregu Drave. Med drugim bosta črtana otroški muzej in hiša arhitekture. Za Bredo Kolar Sluga, direktorico UGM, takšno programsko kleščenje ni sporno: “Vsebine, ki bodo zdaj na čakanju, bodo lahko v nadaljevanju doživele razširitev v tem delu mesta.”

Bo pa novi Maks ponudil mestu drugo pridobitev, je razkril Kangler: “V Maks bomo umestili lepo poročno dvorano, ki je Maribor zdaj nima. Ta bo služila tudi kot občinski protokolarni prostor za različne sprejeme.”

“Maribor zagotovo potrebuje prizorišče in razstavišče, država pa za objekt javne kulturne infrastrukture ne more razglasiti poročne dvorane,” so županovo napoved komentirali na ministrstvu za kulturo.

Pisma ni nikoli podpisal

Franc Kangler je včeraj povedal, da se je po njegovem prepričanju ministrstvo za kulturo s podpisom pisma o nameri lani zavezalo k temu, da bo odgovarjalo za program Maksa in da ga bo tudi financiralo. Z ministrstva za kulturo so sporočili, da omenjenega pisma župan ni nikoli podpisal, zato možnosti za pridobitev državne finančne participacije (še) ni.

Ni javnega razpisa, ni protikorupcijske klavzule

Dnevnikovo razkritje, da je pogodba za najem Maksa protipravna in nična, je za mariborskega župana Franca Kanglerja brezpredmetno. Še zmeraj je prepričan, da je bilo ta posel dopustno izpeljati brez predhodnega javnega naročila. Milica Simonič Steiner, direktorica občinske uprave, je poudarila, da je bila pravna podlaga za najem Maksa zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Tudi dejstvo, da v najemni pogodbi ni protikorupcijske klavzule, zaradi česar zdaj županu grozi plačilo do 4000 evrov globe, za mestno upravo ni sporno. In sicer zaradi preprostega razloga, da najemna pogodba ni bila sklenjena po določilih zakona o javnem naročanju.

Kangler je postavil pod vprašaj stališče o ničnosti pogodbe, češ da ministrstvo in sodišče nikoli nista zaprosila občine za dokumentacijo. Velja poudariti, da omenjena organa nista komentirala konkretnega posla, temveč sta Dnevniku razložila, kako se zakonito izpelje tovrstno javno naročilo. Iz te razlage izhaja, da je Mestna občina Maribor protipravno uporabila zakonsko izjemo, ki dovoli najem objekta brez predhodnega javnega naročila. Ta izjema je dopustna samo pod pogojem, da se najema obstoječ objekt, Maks pa se še niti ni začel graditi. Zakon, ki ga omenja občinska direktorica, po mnenju ministrstva za finance nima nikakršnega vpliva na obveznost izvedbe javnega naročila. 

 

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Information

This entry was posted on 13/04/2011 by in mariborske.
%d bloggers like this: