::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Še en škandal: pogodba za Pandurteater že takoj nična

Komaj smo včeraj Zofijini razpisali natečaj, že nam nova dejstva dajejo prav – igralci v nagradni igri Zlata kanglica se bodo morali krepko potruditi, če bodo želeli ugotoviti, kdaj bo kakšen EPK objekt dokončan, če sploh bo. Rekvizit, ki bi prišel prav, se imenuje Nostradamusova krogla.

Današnji ljubljanski Dnevnik po zaslugi elementarnega novinarskega dela, ki ga očitno v Mariboru bolj redko premorejo, lepo pokaže, da je najemna pogodba za Pandurjev teater alias MAKS neveljevna, ker je protipravna. Težko, da bo MOM kar preslišala in prezrla, kar pravita Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Škandal, ki daje znova misliti, kakšne pravne službe vodijo občino. Fototermin med Kanglerjem in dalajlamo 15. maja naslednje leto skoraj zanesljivo odpade, medtem ko je pogodba škandalozna že brez izigravanja sistem javnih naročil. Članek:

Pogodba za razvpiti Maks je nična

Mestna občina Maribor je postopala protipravno, ker ni izvedla javnega razpisa pred sklenitvijo najemne pogodbe

Slovenija – sobota, 09.04.2011 Tekst: Tomaž Klipšteter

Maribor – Domneva, na katero smo opozorili v Dnevniku, je postala dejstvo: občina Maribor je postopala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča – Maksa. Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična.

 

Maks naj bi odprl dalajlama

Za najem razvpitega Maksa bo občina 20 let plačevala dva milijona evrov letne najemnine. Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM sta na minulo silvestrovo podpisala župan Franc Kangler in direktor ZIM Matjaž Knez. Pogodba je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa.

Najemodajalec ZIM d.o.o. se je že lotil rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks, ob desnem bregu Drave, objekt po načrtih arhitekturnega biroja Sadar+Vuga pa naj bi bil dokončan do 15. maja 2012, ko bo Maribor znova obiskal dalajlama. ZIM naj bi danes objavil razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo skliceval na določila zakona o javnih naročilih.

Ko smo v Dnevniku preverili zakonitost tega posla, so na ministrstvu za finance pojasnili, da v zakonu o javnih naročilih obstaja izjema pri javnem naročanju, ko gre za najem obstoječega objekta. Vendar ta izjema v tem primeru ne velja, saj Maksa še ni.

Na občini se sklicujejo na uredbo

Na občini zakonitosti svojega posla niti niso utemeljevali z zakonom o javnem naročanju, temveč so se sklicevali predvsem na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Pojasnilo iz Kanglerjevega kabineta smo posredovali ministrstvu za finance in ga zaprosili za mnenje. Čeprav konkretnega primera ministrstvo ne more komentirati, je bil odgovor nedvoumen: V takšnem poslu je treba izpeljati javno naročilo!

“Po določilih zakona o javnem naročanju je za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja,” je zapisala Urška Štorman z omenjenega ministrstva. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta. “Tudi v primeru oddaje tako imenovane gradnje na ključ z odloženim plačilom gre za javno naročilo, za katerega je treba izvesti postopek javnega naročanja, in za zadolžitev občine, kar urejata zakon o javnih financah in zakon o financiranju občin. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in na njegovi podlagi izdana uredba sta lahko podlaga le za postopek oddaje najema. Izbira izvajalca gradbenih del pa bi morala biti predmet obravnave po zakonu o javnem naročanju.”

Igor Šoltes: Občina bi morala izvesti javno naročilo

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes konkretnega primera ni mogel komentirati. Se pa strinja z ministrstvom, da je pri tovrstnih najemnih pogodbah treba izvesti predhodno javno naročilo. Šoltes je opozoril še na okoliščino, da je bila v času sklenitve pogodbe veljavna dikcija 110. člena zakona o javnem naročanju, po katerem je nična vsaka pogodba, ki je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti.

Na vprašanje, kako ta okoliščina vpliva na prihodnost tega protipravnega posla, je Šoltes odvrnil, da je župan po zakonu tisti, ki je dolžan preprečiti vsakršno protipravno ravnanje. “Teoretično bi lahko vsak, ki izkazuje aktivno legitimacijo, zahteval revizijo postopka javnega naročanja, ki ni bil izveden v skladu z zakonom. Računsko sodišče takšne pristojnosti nima, lahko pa naknadno izvede revizijo, ko je posel že izpeljan.” Imajo pa aktivno legitimacijo tudi nekateri organi, kot je varuh konkurence ali državno pravobranilstvo, prekršek v postopku javnega naročanja lahko na pobudo komisije za preprečevanje korupcije ugotovi tudi državna revizijska komisija.

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

Information

This entry was posted on 09/04/2011 by in mariborske.
%d bloggers like this: