O ljubezenskem trikotniku Pahor-Janša-Sanader in odvečnem očividcu

»Če bo kdo ponovil enake laži, bo doživel enako usodo kot tisti, ki je to izrekel prvič (premier o neresničnih izjavah in vloženi tožbi zoper poslanca Toneta Ropa; vir: TV klub na Pop TV).« Prav je, da premier ponavlja, da bo na sodišču sankcioniral laž. Spektakel, ki se obeta, bo nekaj posebnega. V politični areni, tem privilegiranem mestu relativne resnice, enačenja resnic z lažmi in obratno, se končno obeta čista bitka, v kateri bomo sekundanti državljani. Le zato, ker bodisi je res, da sta Janša in Sanader naklepala incidente v Piranskem zalivu, bodisi ni res; zaradi enostavne faktične resničnosti, bo padla glava bodisi Janše bodisi Ropa. Užitek je maksimiziran, zakaj redko se zgodi, da bi politiki bili prisiljeni govoriti resnico in običajno jo morajo le pred sodiščem. Še večji je, ker bo to gladiatorska vojna z zgolj enim preživelim. Nič čudnega, da v včerajšnjem TV klubu premier ni želel jasno odgovoriti na večkratni izziv novinarja, češ to bo bitka na nož. Raje je zapretil s tožbo tistim, ki bi laž ponavljali.

Seveda v zgodbi okoli Sove nič ni čisto. Ni jasno, denimo, zakaj se je za realizacijo tožbe Janša odločil šele dobra dva meseca in pol po Ropovi izjavi o režiranih incidentih. In to natanko v trenutku, ko je »premestil« direktorja Sove, Šinkovca. Dnevnikov karikaturst Franco Juri je bil tu znova odličen: na njegovi upodobitvi Sova raportira Janši v stilu »Gospod premier, zdaj smo končno počistili z dokumenti in lahko vložite ovadbo!«. Ja, takšen zlonameren sklep se poraja sam po sebi. Ni jasno, denimo, zakaj je ravno zdaj moral Mag poročati o tem, da sta se Janša in Sanader res pogovarjala, vendar sta zgolj umirjala napeto situacijo med državama. Pred tem, med številnimi zanikanji, nam te informacije premier ni privoščil. Nikoli ni dejal: »Res sva se pogovarjala, ampak ne o režiranju incidentov«. Zdaj je nenadoma, sinhrono z vloženo ovadbo, odpustitvijo Šinkovca, velikim časovnim zamikom in »odkritjem« Maga, priplavala na dan prav ta informacija. Res veliko naključje!

Seveda ne vemo, kdo ima prav, Janša ali Rop. In vedeli bomo le, če bomo dobili predse verodostojen dokument, ako ima prav slednji. Vprašanje je, če ta še obstaja, če seveda je obstajal. Učinki Ropove izjave pa so vendarle tektonski. SDS se na veliko zaletava v Pahorja, ker je menda omogočil takšno velediskreditacijo. Teorija zarote veleva, da Ropova gesta ni naključna, temveč za njo stoji cela Ropova stranka, SD. Po tistem, ko so v SDS uspeli »zdemonizirati« LDS, je zdaj pač na vrsti politično majorna SD. Po istem scenariju. Ali kot pravi Tanko o aferi: »Gre za sinhrono delovanje pod majoriteto SD.«

In kako se brani Pahor? Ropovo izjavo pač obžaluje. Celo več, trdi, da tudi Rop izjavo obžaluje. Ali kot pravi: »Oba sva izjavo obžalovala, vi veste kako je do te izjave prišlo.« Nakar v Odmevih 16. avgusta še nadaljuje: »Bržkone ta izjava nikoli ne bi smela biti izrečena, tudi če je resnična. Če je prejemnik zaupnih informacij, mora ravnati v skladu z občutljivim gradivom.«

Pahor torej meni, da bi moral Rop molčati. Zakaj, kako dolgo, za koga? Saj je vendar molčal dve leti in pol in so mu to tudi očitali. Če nima dokazov, potem bi pravzaprav moral molčati tudi pred »pristojnimi organi«. Edini razlog molka, ki pride na pamet, je ta, da bi z zgodbo posredno priznal, da so Janši prisluškovali, s čimer bi priznal nezakonito ravnanje. Paradoksno je sedaj prav s situacijo na sodišču nastopila možnost za neposredno izrekanje resnice. Zato v strogem branju Pahor nedopustno apologetično brani Janšo ter zanika Ropa. Raje je kolegialen do prvega kot do drugega. Trditi, da »izjava ne bi smela biti izrečena, tudi če je resnična«, pač ne velja za vse možne situacije. Predvsem pa je interes javnosti, da izve, kaj je počel Janša v pogovorih s Sanaderjem poleti 2004 večji od zavezanosti bivšega premierja, da molči o zaupnih podatkih Sove vse do svojega groba. V tem oziru je Pahorjeva izjava znova ljubezenska (o konceptu glej prejšnje zapise). Kot da bi želel reči: res je, Janša, da si me varal (s Sanaderjem), ampak o tem sem pripravljen molčati bolj kot moj poslanec Rop. Družinska sramota naj ostane med nami. Ni lepo od njega, da naokoli trosi trditve o varanju, četudi so resnične!