Če smemo verjeti kolumnistu New York Timesa in International Herald Tribune, gospodu Nicholasu Woodu, sklicujočemu se na organizacije za zaščito človekovih pravic, smemo uvrstiti trenutno dogajanje v Sloveniji med najhujše primere napada na romsko skupnost v zadnjih desetih letih v Evropi. Članek je tukaj. Ravnanje vlade obsojata tudi Evropski center za pravice Romov in Amnesty International. Kaj pa domača renomirana javnost z avtoriteto? Namesto, da bi naštevali odmeve, raje naštejmo ne-odmeve. Tu so tri »inštitucije«, za katere ste lahko prepričani, da se ne bodo oglasile:
1. Slovenska rimokatoliška cerkev (RKC), samooklicana moralna avtoriteta in presojevalka, bo molčala kot grob, kajti človekove in ustavne pravice brani vselej le, ko ji to ustreza, Romi pa gotovo niso prikladen način, da se zameriš gospodu Janši.
2. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), domovanje odličnega presežka slovenske inteligence in pameti, se raje vzdrži in podpira desno politično linijo, ko je to potrebno. Zdaj je.
3. Slovensko društvo pisateljev (DSP), cvet slovenskih nežnih pisateljskih in pesniških dušic, skrbno in ljubosumno čuva svoj privesek na državne jasli in hrepeneče občuduje oblast zaradi prihodnjih subvencij, po možnosti na Zboru za republiko.
DPS se je odzavlo danes v Delu. Vsekakor pa se niso oglasili ‘razumniki’, torej intelektualci iz kroga Nove revije, ki imajo drugače veliko za povedati o etičnih in pravnih normah.
Lepo, da so se in me zanikali. Na ta nacin sem rad zanikan, ceravno nekam pozno.
V istem Delu pa beremo:
“Po drugi strani pa predvsem na nacionalni ravni – in skoraj vedno zelo daleč od Romov – najdemo politike, intelektualce in raznovrstne »civilnodružbene« skupine, ki zaostrovanje tovrstnih konfliktov izkoriščajo deloma za osebno promocijo, deloma pa za »hranjenje« svojih – navadno skrajnolevičarskih – ideologij, ki lahko preživijo le zaradi stalne navzočnosti ksenofobično-fašistično-sovražno-govorečega sovražnika. Mogoča je domneva, da nekaterim krogom, ki se navzven predstavljajo kot zaskrbljeni za položaj Romov, zato v resnici izrazito ustrezajo neurejena situacija in občasni incidenti. S tem bi lahko tudi deloma pojasnili dejstvo, da so bili tako romske pravice kakor odnosi med Romi in večinsko družbo v Sloveniji izrazito zanemarjeni ves čas, ne glede na to, kdo je bil na oblasti.
Dr. Matej Makarovič”
Sem bral, ja. Na žalost. Pomenljivi so seveda tudi narekovaji, pod katerimi se znajde civilna družba.
Nekaj razmisljanj o narekovajih je prispeval Aljosa na:
http://belezka.blogspot.com/
Kdor ni nas, roma v narekovaje!
“…Slovenia as the most advanced and wealthiest of the East European states…”
“…symbols of wealth that make Slovenia the envy of the rest of the Balkans.”
Kakorkoli se trudimo, od tam čez bo vedno videti, kako čepimo na severu Balkana in na zahodni meji vzhodnega bloka. In taki nam pridigajo…
Bravo, Boris. Točno tako je, kot si napisal – omenjene tri institucije so molčale, medtem ko se v drugih primerih tako rade oglašajo. O RKC niti ne bi razpravljal, ker ima itak tudi v primeru Romov ogromno masla na glavi (mimogrede, podivjana drhal iz Ambrusa spada v ruralno okolje, kjer ima katoliška ideologija velik vpliv), pač pa bi se dotaknil slovenskih književnikov. Osebno cenim Borisa A. Novaka, ki se je angažiral in povedal vladajočim fašistom, kar jim gre. Morda ima še kakšnega somišljenika, ne vem. Vsekakor hvale vredno, ne pa intelektualno prostituiranje raznih pijančkov z Nove revije, ki ne bodo rekli ne bev, ne mev, ko bo desnica naredila kakšno veliko neumnost. Čudim se, da to počne celo Jančar, ki v zadnjih dveh letih ni niti enkrat ni kritiziral oblasti, prej je pa vedno imel toliko za povedat.