V včerajšnji (7. 10. 2006) uravnoteženi izdaji Dela (taka je vsaka, odkar jo vodita Peter Jančič in Danilo Slivnik) beremo zanimivo razlago, zakaj v Sobotni prilogi Dela ne bo intervjuja z LDS ljubljanskim županskim kandidatom Jožetom Kuničem. Tega je zahtevala Kacinova stranka po tistem, ko so v njej naredili intervju z Jankovićem in Arharjem. Jančič v svojih famoznih kolumnah, kjer sproti razlaga svoje tedenske uredniške odločitve, obelodanja natančne kriterije:
»Največjo opozicijsko stranko spoštujemo, a njihov kandidat v Ljubljani ljudi pač ne prepriča dovolj. Vse javnomnenjske analize kažejo, da imata na volitvah največ možnosti Zoran Janković in France Arhar, od drugih pa odstopa le še Danica Simšič, zato so samo ti trije dobili vabilo uredništva, da jih tudi s pogovorom v Sobotni prilogi podrobneje predstavimo državi.«
Ne bi o tem, koliko je vredno takšno merilo. Po svoje nekaj že je: ker ni prostora za vse, ga bomo dali le javnomnenjskim favoritom. Kje in pri katerem kandidatu bomo potegnili mejo, pa je naša stvar! A Jančiča izdaja nekaj drugega. V sled materialnega, torej časopisnega prostora vpisana negacija. Njegova kolumna z naslovom »Kdo ima maslo na glavi?« se namreč nahaja na standardni peti strani, levo od nje pa najdemo mnenjsko kolumno dr. Dimitrija Rupla. Saj veste: to je tisti minister, ki se je pritoževal, da se mediji ne smejo iti vojne z vlado. In da ga v Delu nočejo objaviti. Po novem nič več: zdaj je levo od Jančičeve kolumne skoraj vsako soboto. Katera javnomnenjska anketa je gospodu Jančiču pokazala, da mora na njegovi levi strani, imenovani »Mnenja«, vsako soboto nastopati prav slovenski zunanji minister?
»Delo« pač mora reklamirati »naše«, kaj pa drugega! Zato smo ga vendar naredili za vladnega!