»Napako so že popravili«, so zapisali na MMC RTV Slovenija. Se zgodi, kajne: do nje je prišlo pri navedbi izobrazbe poslanke Svobode in kandidatke za kmetijsko ministrico Mateje Čalušić. Pričakovali bi, da novinarji preverijo, ali besede politikov držijo.
Kandidatka je bila predstavljena kot nekdo, ki ima univerzitetno diplomo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, iz njene javno objavljene diplome pa je razvidno, da ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje. Povedano drugače: omenjena političarka ni postala univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, ampak zgolj inženirka. V objavah DVK in na straneh parlamenta je leto in pol pisalo narobe. Hote ali nehote?
Morda avtorica diplome tega prve stopnje bolonjskega študija, ki podpisuje delo z naslovom »Pridelek oljke (Olea europaea L.) sorte ‘Istrska belica’ na cepljenih sadikah in na lastnih koreninah«, res ni vedela, da nima univerzitetne diplome? Možno, a malo verjetno.
Kaj je novinarski posel
Prvotne medijske informacije skoraj izključno govorijo o tem, da se je na spletni strani državnega zbora pojavila – napaka. Izjem je malo. Tako so ugotovili v Svobodi in v prispevku na MMC RTV Slovenija prebiramo njihovo pojasnilo, da je »očitno prišlo do neželene napake«. DVK navedenih podatkov o izobrazbi kandidatov ne preverja, smo še prebrali. Je s tem novinarski posel opravljen? Zgolj z navedbami politikov?
Širšo zgodbo poznamo. Predsednik vlade ima očitne težave pri iskanju novih ministrov. Njegova nepremišljenost se kaže že v tem, ker si jih hitro znebi z veliko lahkoto, odstopov »iz osebnih razlogov« kot njegovega ultimata pa ne sprejemajo kar vsi. Vzemimo zgolj en primer. Zobe mu je pokazala kmetijska ministrica Irena Šinko in trenutno Golobu ne gre pri iskanju zamenjave. Sprva se je navdušil za upokojenega majorja Vojka Adamiča in ga izpostavil kot svojega favorita za vodenje kmetijskega resorja. Toda predlog ni bil všeč poslancem, zato so se ogreli kar za svojo kolegico v državnem zboru.
Evfemizem in princip dobrohotnosti
Seveda je njena »napaka« le evfemizem za poslankino možno zlorabo. Vendar medijska poročila te možnosti ne omenjajo – bomo to jemali za korektno novinarsko postopanje le zato, ker nimamo dokazov? Bodo novinarji ob zaslišanju kandidatke Čalušić enako prijazni in ne bodo preveč spraševali?
Nekaj soli je v začetni drži, ampak ne preveč. Predpostavimo, da bi morali novinarji slediti nekakšnemu principu dobrohotnosti (principle of charity), kot ga je prvi poimenoval filozof Neil L. Wilson. V primeru, da je interpretacij več, bi morali pomisliti na tisto najbolj prijazno najprej in šele na koncu, če druge možnosti ne preostanejo, razvijati idejo o zlorabi poslanke s pomočjo lažnega predstavljanja izobrazbe.
Vendar bi potem pričakovali, da mediji svojo zadrego omenijo – in če jo, bi morali omeniti več možnosti interpretacije. To bi še ne pomenilo, da tezo o zlorabi zagovarjajo. Toda kako so prišli do razlage o napaki? Popolnoma stihijsko, ker preprosto papagajsko ponavljajo, kar jim politiki servirajo, na primer v novici STA:
»’Kdaj in kako se je to zgodilo, ne vemo, smo pa napako medtem že popravili,’ so dodali.«
Ne, novinarji najbrž niso sledili principu dobrohotnosti, pa tudi ne novinarskim načelom. Zakaj in kako se dogajajo napake v volilnih seznamih in na straneh parlamenta? No, odgovore na ta vprašanja pozna kandidatka, le vprašati bi jo bilo treba. Preveč težavno za novinarje? Ali morda tudi malce nerodno, ker gre za vladajočo stranko?
Na koncu se je poslanka le oglasila, čeprav je sprva odgovore, bolj varno zanjo, prepustila kar svoji poslanski skupini in stranki – no, še eno ne ravno simpatično postopanje, ki kar kliče, da ga novinarji popravijo. In ko več ni šlo drugače, je vendarle podala komentar:
»Izobrazba ni pogoj za položaj, ki ga opravljam, in tudi ni vplivala na to, da sem leta 2022 kandidirala za poslanko. Nenazadnje pa je tudi iz mojega javno objavljenega diplomskega dela jasno razvidno, v okviru katerega študija sem pridobila izobrazbo. Zato mi je neizmerno žal, da je prišlo do te neželene administrativne napake.«
Kriva je administracija
Njeno pojasnilo vsebuje kup zavajanj. Nihče je ni spraševal, ali je izobrazba pogoj za njen položaj – hvala, da nam je to pojasnila, a ni potrebe. Iz njenega javno objavljenega dela je tudi razvidno, kakšno izobrazbo si je pridobila, ampak tudi po tem ni bila povprašana. Prav nasprotno, iz omenjene objave ravno sledi, da si je pridobila drugačno, kot jo navaja v svoji kandidaturi na seznamih DVK in kasneje v parlamentu. In končno v zadnjem stavku pove, da ji je žal, toda ne zaradi svoje napake, temveč se močno kesa zaradi »administrativne«. Torej je napako storil nekdo drug, ne ona. Le kdo bi ta administrator bil?
Upajmo, da bodo novinarji brskali dalje.