Stvar je preprosta: tudi domači množični mediji si danes za zapolnitev svojih spletnih vsebin izposojajo pri drugih ponudnikih – in včasih svoje strani polnijo s članki drugih medijev skozi tako imenovane spletne agregate, npr. Contentexchange. Novice drugih medijev gredo skozi uredniško sito, ali pa tudi ne, nato pa krasijo njihove portale.
Časopis Večer se je na svojem spletu odločil podobno: v takšne novice se zaletite že na njihovi vstopni strani vecer.com, te vrste zapisov pa so potem opremljene z nadnaslovom »Sposojene novice«.
In kaj se v njih znajde? Velikokrat in največkrat rumene vsebine, od kuharskih in lifestyle orientiranih do žgečkljivih, nemalokrat pa vsebine političnih portalov prepoznavne strankarske ali podobne interesne provenience, npr. Janševa Nova24 TV, Požareport in podobnih.
Še posebej hudo je, ko se na prvo stran prikrade kakšna zgodba, povezana z uredniškim delom ali uredniki Večera, kot se je zgodilo v spodnjem primeru s Katjo Šeruga in ne ravno spodbudnim člankom o njej. Človek najprej naivno pomisli, da gre za uredniški kiks, ne načrtno avtosabotažo. Ampak ker je bil Večer ne tako dolgo nazaj brez hudega upiranja podrejen Janši in je še vedno prestreljen z njemu vdanimi kadri, tega ne moremo vedeti zanesljivo.
Je pa res nekaj drugega: da se je Stepišnikov Večer, najbrž ne edini, na ta način odločil kar sam diseminirati vsebine in poudarke političnih glasil. Ko se sprašujemo o učinkovitem razrastu tabloidnosti in strankarskega novinarstva najslabše sorte, metastazah in kancerogenosti medijskega tkiva pri nas vključno z vso patološko in sovražno retoriko vred, imamo odgovor kar na dlani: k njemu prijazno kar na prvi strani prispevajo tudi tisti, ki se imajo za resne in pokončne.
Pa razumi, kdor more.
You must be logged in to post a comment.