Huda zima za kulturo

V dveh intervjujih, ki sem jih že analiziral glede druge poante, je Dejan Židan kot predsednik stranke od Andreji Katič moral ob še sveži izvolitvi na funkcijo predsednika državnega zbora komentirati še enega kandidata za ministra iz svoje strankarske kvote. Namreč minister za kulturo bi po njegovem prepričanju lahko postal Dejan Prešiček, direktor ljubljanskega konservatorija za balet in glasbo.

Proti temu predlogu so protestirali nekateri člani SD, najbolj famozno Mitja Rotovnik v svojem pismu, ki ga je povzel tudi MMC RTV Slovenija, v katerem omenja strankarske štrene pisateljev in njihove ambicije:

Nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je v pismu generalnemu tajniku stranke Dejanu Levaniču in nekaterim drugim zapisal, da “kultura danes potrebuje ali močno politično osebnost, ali izjemnega strokovnjaka, ali prepoznanega menedžerja, skratka človeka, ki bo v vladi imel besedo, moč in avtoriteto”. Ob tem pa ugotavlja, da “absolutno ničesar od tega Prešiček nima. Kultura bo spet slepo črevo in stranki se bo med intelektualci pisalo zelo slabo. Tega pa ne smemo dopustiti, če hočemo stranki dobro.”

Ob tem je Rotovnik, ki je bil sicer v preteklosti tudi sam že večkrat v igri za ministra, dejal, da se čudi, da je kandidaturo Prešička podprl Mitja Čander in da “spet mešajo štrene pisatelji”. Tudi Čander naj bi bil med imeni, o katerih je stranka razmišljala, Rotovnik pa bi na mestu ministra za kulturo najraje videl scenarista in režiserja Mirana Zupaniča, nekdanjega predsednika programskega sveta RTV SLO.

No, na POP TV in Odmevih je Židan navedel zanimiv razlog, zakaj je Prešiček odličen kandidat: obakrat se je skliceval na svoj nedavni obisk ptujskega festivala Dnevi poezije in vina, na katerem je menda srečal celo vrsto kulturnikov, ki so bili nad izbiro kandidata navdušeni.

Kdor vsaj malo pozna zgodovino in strukturo festivala ter kateri organizatorji stojijo za njim, se je ob tem moral nasmehniti – tisti, ki jih je srečal, so vendar v navezi s stranko pred tem sami predlagali Prešička!

Židanova evidenca za to, zakaj podpreti kandidata za ministra, se na koncu izkaže za krožno, za analogno zmoti petitio principii: mi v SD pravimo, da se splača Prešička podpreti zato, ker smo ugotovili, da mi pravimo, da ga je treba podpreti. Oziroma: tisti, ki so ministra predlagali in sem jim srečal na Ptuju, celo pravijo, da ga je treba podpreti. Torej ga je treba podpreti.

Argumentacijska izpeljava spominja na razvpiti vic o indijanski zimi. Indijanci so šli vprašat vrača: »Kakšna zima bo letos?« Vrač jim je nato v škripcih odgovoril: »Huda zima bo, pojdite sekat drva.« Ti so res odšli in cel mesec sekali drva. Potem so se vrnili in spet vprašali vrača: »Ali bo dovolj drv?« Vrač jim ne nejevoljno dejal: »Še en mesec sekajte drva, huda zima bo!« In res, Indijanci so šli in še en mesec sekali drva.

Nato se je vrač rahlo prestrašil, da sploh ne bo take zime, kot jo je napovedal in da sekajo zaman, zato je poklical na meteorološki zavod in vprašal, kakšna bo. Odgovorili so mu: »Veste, huda zima bo, zelo huda! Indijanci že dva meseca drva sekajo!«

No, na ptujskem festivalu ob kozarcu vina in branju pesmi izveste nekaj podobnega o hudi zimi. V nacionalkinih Odmevih in na POP TV tudi.

Več:

Židanov prvi dan: o ministrici iz Šaleške doline in rdečem slaniku za lačne medije