Neintegrirani novinarski migranti in čistokrvni psi čuvaji

Koliko neintegriranih sodelavcev premore RTV Slovenija? Kot kaže, ne le enega.

Sovražni in sovraštveni diskurz do novinarjev ostaja, vsaj po mojem občutku, precej tabuizirana tema. V zadnjem času je ena bolj izpostavljenih žrtev tega novinarka TV Slovenija Jelena Aščić. K temu doda veljati po novem že daljši seznam »neintegriranih migrantov« med novinarji.

Primer »kuzle lažnive« je razgrnil širino politično motivirane nestrpnosti do novinarjev. Ko so jo zaradi inkriminiranega stavka v Utripu napadli na družbenih omrežjih, je Aščićeva na Facebooku svoje doživljanje opisala kot znak za alarm:

Sovražnost se razplamteva. Mene sicer taki zapisi ne prizadenejo na osebni ravni, a menim, da jih ne smemo ignorirati. Tudi ali predvsem zato, ker so med tistimi, ki so te skrajno žaljive in nacionalistične komentarje všečkali in jih delili naprej celo poslanci v državnem zboru, oseba, ki je bila uvrščena med deset najvplivnejših pravnikov, pa me je označila za neitegrirano migrantko. Ko sovraštvo postane del javnega diskurza oseb, ki imajo nek vpliv, je to znak za alarm.

Ob prispevku, za katerega uredniki pravijo, da ni bil cenzuriran, je pa bil osvobojen konteksta sovraštva do novinarjev predstavljen deveti dan (!) po predvideni objavi, so v osrednjem dnevniku na kratko predstavili tudi stališče uredništva Informativnega programa TVS.

Kjer so zapisali, da obsojajo »sovražne in žaljive odzive, ki so jih na družabnih omrežjih sprožili, delili in se nad njimi celo navduševali nekateri gledalci zoper avtorico sobotne oddaje Utrip Jeleno Aščić – med njimi celo prvak in nekateri poslanci največje opozicijske stranke in ena oseba, ki je bila lani razglašena za eno od desetih najbolj vplivnih pravnic leta. Gre za zavržno spodbujanje sovraštva in nestrpnosti in to s strani ljudi z močnejšim vplivom na družbo.«

Tako novinarka kot uredništvo torej omenjata »osebo, ki je bila uvrščena med deset najbolj vplivnih pravnic leta«, torej Lucijo Ušaj Šikovec, avtorico zapisa pod tvit o »kuzli lažnivi«, češ da je novinarka Aščićeva neintegrirana migrantka.

Nehvaležni sovražniki naroda

Zgodilo se je, da je bila omenjena odvetnica 16. februarja povabljena v oddajo Studio ob 17. Tema: sovražni govor. Domnevam, da si je vstopnico priborila zato, ker je želela voditeljica preveriti, čemu je bila žaljiva (ali sovražna) do novinarke.

In res jo je tudi vprašala. Priznati je treba, da je bila Ušajeva v svoji razlagi koherentna: navedla je identičen motiv v vrsti primerov. Na izziv, da bi podrobneje pojasnila, čemu je Aščićevo sovražno in žaljivo označila za neintegrirano migrantko, se je iz obtožbe poskušala izviti z izgovorom, da pripis ni bil mišljen osebno. In je začela naštevati cel seznam njej podobnih neintegrirancev iz iste hiše, v kateri je v tistem hipu sedela: Sekuja Condeja, Marka Radmiloviča, Denisa Avdića. No, slednjega je dodala iz drugega medija. Ker se bil po naključju tudi sam gost iste oddaje, sem v tistem hipu lahko le protestiral.

Prepis dela magnetograma objavlja v svoji kolumni Vlado Miheljak, v njem je ugledal simptom iskanja »sovražnikov ljudstva«, to pot v novinarskih vrstah, iz njega pa je razvidno, da je pravnica vsem po vrsti pripisala žaljivo ravnanje do Slovencev, ki so njim, migrantom, tako darežljivo in prijazno ponudili zatoščišče v naši prečudoviti deželici.

Namesto hvaležnosti po njej pljuvajo in izkoriščajo svojo medijsko moč. Pustimo ob strani, ker res ni pomembno, da so po mojih podatkih od štirih rojeni v Sloveniji trije. Pravzaprav vsi iz RTV hiše!

Integrirana politična pridelava

Tragikomičnost obrambe, pri kateri se braniš s tem, da začetni greh še poglobiš in podaljšaš seznam tarč sovražnih žalitev, je pri Ušajevi prišel še bolj do izraza zato, ker je enourna oddaja dejansko govorila o nevarnostih sovražnega govora – omenjena je sicer zagovornica praktično absolutne pravice do svobode izražanja, pri kateri je prvi seveda nepotrebna prtljaga, ki bi se je morali otresti in jo vidi zelo selektivno po političnem ključu kognitivne pristranosti: »naši« nikoli ne uporabljajo sovražnega govora, »njihovi« pač.

Podobno kot že marsikdaj poprej pa se je zgodilo, da je molk ob tem povsem zasenčil začetni incident, diskreditacijo in nato še njegovo naknadno legitimiranje: nikomur na RTV Slovenija se do danes ni zdelo vredno vzeti v bran svojih lastnih neintegriranih migrantskih novinarjev, čeprav je prišlo do napada nanje celo v njihovem mediju.

Še huje: ker so sprva branili novinarko Aščić, bi pričakovali, da bodo ob istovrstni diskvalifikaciji celega seznama svojih novinarjev ostali konsistentni. Ne, ni se zgodilo. Zato je tudi izpad prvotno načrtovanega prispevka s fokusom na novinarskih tarčah in ki menda ni bil cenzuriran, za nazaj postal bolj smiseln.

Podoben molk velja za Društvo novinarjev Slovenije ali tudi kakšnega od medijev – z izjemo Miheljakovega zapisa. Morda mislijo, da je seznam štirih zaenkrat še prekratek. Ja, v tej državi se neintegriranih migrantov med novinarji pač ne poskuša cehovsko braniti.

Niti takrat, ko postajajo vedno bolj pod udarom politično pravilno integriranih. Morda bo prihodnost slovenskega novinarstva odvisna od dvoboja med njimi. Ali morda uvedbe pasemskih psov čuvajev slovenskega porekla po zgledu predloga dveh ideologov desnice, Mateja Makaroviča in Matevža Tomšiča, ki sta pred leti čisto resno predlagala financiranje ti. »državnih novinarjev«.

Skratka, če želimo znižati kvote lažnivih kuzel in neintegriranih migrantov v vrstah novinarjev, potem je edina rešitev, da uvedemo čistokrvne pasemske pse čuvaje. Morda državne novinarje. Samo to je način, da bo Slovenija dosegla prostost duha in čistost novinarstva.

Več:

http://vezjak.com/2016/01/29/primer-ascic-kako-prispevke-na-tv-slovenija-mecejo-v-kos/

http://vezjak.com/2016/02/14/janseva-vojska-in-cerarjev-potop-od-cenzure-do-zaljivosti-in-nazaj/

http://vezjak.com/2016/01/30/kako-smo-popravili-jeleno-ascic/

http://vezjak.com/2016/02/01/tv-komedija-popravek-popravka/

P.S. Danes (20.2.2016) so me iz DNS obvestili, da so 18. februarja medijem poslali svojo izjavo o tem, vendar ni bila nikjer objavljena.