Kaj pa radio Marš? Kaj pomeni hiranje nekega mariborskega alternativnega radia v trenutkih hegemonije ultimativne etablacije kulture v mestu – skozi projekt EPK? Odlomek:
Etablirana kultura je O. K., neodvisna ne. EPK je mariborski vrhunec etablacije kulture, Marš je skrit vrhunec njegove zahteve po deetablaciji, zato je percipiran kot njeno maksimalno dno. V tem smislu bi lahko celo rekli: radio Marš je resnica mariborske kulture. Poglejte, kaj se dogaja z njim, in videli boste, kaj se dogaja z njo. …Predvsem pa bi smeli od slovenskih medijev in novinarjev pričakovati nekaj požrtvovalne iskrenosti v obliki odpiranja prostora javni refleksiji o tem, kaj je kultura in kaj ni, kaj je govejega v njej in kaj ne, kaj sodi vanjo in kaj ne. Ter predvsem in ne nazadnje odpreti možnost vprašanju, ali v Mariboru po novem sledimo le še hamletovski kulturniški dilemi “biti v EPK ali sploh ne biti”. Ob tem jim ne bomo nič zamerili, če se bodo razgovorili še o honorarjih in razglednih točkah režiserjev taiste šentflorjansko-shakespearjanske drame.
EPK bo resnica mesta, so nam patetično dejali. Mogoče se panoptični kulturniški pogled, ki je razgled nad resnico mesta, ne odpira z zamišljene maksimalne centralne točke sredi Studencev. Mogoče ta pogled, ki ne potrebuje razgleda, seže le do bele stene v kleti zaprašene sobe brez oken na koncu Gosposvetske.
EPK bo resnica mesta, so nam patetično dejali. Mogoče se panoptični kulturniški pogled, ki je razgled nad resnico mesta, ne odpira z zamišljene maksimalne centralne točke sredi Studencev. Mogoče ta pogled, ki ne potrebuje razgleda, seže le do bele stene v kleti zaprašene sobe brez oken na koncu Gosposvetske.