Zgodbe, kakršne piše PEN, od nekdaj gledam z rezervo. Ko se pesniki gredo znanost ali diskurz o njej vsaj diktirajo in spravljajo v okvir (in PEN to očitno počne), je nekaj hudo narobe. Danes sem v Delu našel sarkastično cinično potrditev zanjo, za svojo rezervo namreč. Naj mi Bog odpusti, ampak te sorte vulgarnost je stvari intrinzična. Naj pojasnim. Naslov članka je Mednarodno raziskovanje evropske zavesti, seveda na 40. Mednarodnem srečanju PEN na Bledu. Sploh ne vem, če je naslov ironičen hote ali ne, vsebina s tega znanstvenega simpozija pa ga le potrjuje. Ironija (pomanjkanje resnice, bi rekel Aristotel) je intrinzična, ne moja. Vulgarnost pa neskrito verbalizirana. Kronski dokaz: iskalci zavesti Evrope so, naj živita Freud in Lacan in se veselo smehljata, našli nič manj kot njeno pičko, tako rekoč po heglovskem načelu »Duh = kost«:
V svojem prispevku je Boris A. Novak Evropo analiziral skozi kartografijo. Sklical se je na delo Johna Hala, ki je Evropo obravnaval s pomočjo njenih zemljevidov. Novak je predstavil primer srednjeveških zemljevidov, ki so bili antropomorfni. Tako je bila, denimo, Evropa na enem predstavljena kot ženska, njena glava je bila Hispania, pri srcu Germania, pri mednožju pa Moscovia itd. Vrednostno hierarhijo, ki jo s takšno porazdelitvijo na bolj in manj častitiljive dele telesa, inavgurira zemljevid, je Novak med drugim duhovito komentiral: »Še šokantnejša je lega Moskve – v mednožju Evrope. Z drugimi besedami in brez politične korektnosti, če je že evropska zgodovina ne pozna, Moskva (Rusija) je pička Evrope!«
Dragi literati, kaj ko bi se prestavili v Moskvo!