Žal, Danilo Türk je votel kandidat. Skriva se za diplomatskim obnašanjem, a v resnici velikokrat nima svojih stališč ali pa si jih ne upa povedati. Kar je na koncu isto. Njegovi odgovori so komu lahko zazdijo intelektualni zanimivi, v resnici pa so včasih hudimano mizerni. To mi je postalo znova jasno pred nekaj tedni, ko so ga v nekem intervjuju vprašali, kdo da je. Odgovor je bil »nominalističen«: Sem Danilo Türk. Ja, zelo informativno vzpodbudno. In nismo vedeli. Res.
Današnji intervju v Mladini je poglobil nezaupanje. Na volitvah bom glasoval za Eleno Pečarič, če bo uspela v kvalifikacijah, tu pa so še nekateri moji dodatni razlogi, zakaj Türk ni moja izbira. V Mladini Marcel Štefančič sprašuje odlično, Türk odgovarja votlo, prazno, izmikajoče in zanič. Vsebinsko gre za čisto pomoto, gospod bi bil odličen kandidat desnice. Takole je premišljal.
1. Denimo o Ruplu: »Je dober zunanji minister?« Odgovor: »To je kompleksno vprašanje.« WTF, od kdaj je »Ali je X dober« kompleksno vprašanje? Fuj.
2. Marcelovo insistiranje se glasi »Pa je dober?« Hja, očitno ni, kajti odgovor je bil: »To je drugo vprašanje.« Hej, to je bilo prvo. Pojasnilo je mizerno: »Ne bi rad rekel ničesar, kar bi kakorkoli zmanjševalo podporo, ki jo želim dati vladi pri poskusih, da uredi odnose s Hrvaško«. I, zakaj bi pošten odgovor zmanjševal to podporo? Bi Sanader protestiral proti slabemu mnenju Türka in poslabšal odnose s Slovenijo? Eh.
3. Marcel sprašuje »Si ta vlada zasluži še en mandat?« Beda od pojasnila: »To je vprašanje za volivce«. Ok, floskularizirano izmikanje. Ampak tako zelo simptomatično, kajti v intervjuju bodo vsa vprašanja o Janševi zlati dobi vprašanja zanje.
4. »Je pod Janševo vlado Slovenija…. bolj demokratična…?« Odgovor: »Mislim, da je stopnja demokracija v Sloveniji dobra, da se v Sloveniji lahko razpravlja o stvareh, ki so predmet javnega interesa.« Od kdaj se stopnja demokracije meri le po možnosti razprave? Razprave kje? Zakaj tako ohlapen kriterij, kot pobran iz kakšnega bivše vzhodne članice Sovjetske zveze? Smo prav slišali, da je Türk kandidat levice in opozicije? So mu takšen odgovor svetovali pri SD ali pri Zares?
5. »Je ta vlada avtoritarnejša od prejšnje?« Odgovor: »Morebiti«. Ja, če ni ne »ja« ne »ne«, potem je pač »mogoče« ali »morebiti«. Türk vam to pač ne bo povedal. Že šesta ali sedma v nizu previdnih replik, ko se gospod pač ne želi zameriti Janši.
6. »Bi si predsednik Drnovšek zaslužil drugi mandat?« Odgovor kandidata: »On si drugega mandata ne želi«. Ok, vprašanje ni bilo o tem, ali si ga želi, temveč zasluži. Hipotetična vprašanja so zanj prepovedana oziroma nemisljiva. No, v resnici so prozorna gesta izgovora, da nič ne poveš in potem temu rečeš taktnost.
7. »Bi kandidirali kot kandidat SDS?« Odgovor: »Ne vem. To mi ni bilo ponujeno, zato tega ne morem vedeti.« Malo ve tale Türk. Zamislite si, da bi mu nihče ne ponudil 20.000 overjenih glasov podpore, ki ga čakajo na Ptuju, lepo zloženi v kovčku. Revež ne bi vedel, če bi jih sprejel, obsedel bi v fotelju v Ljubljani.
8. Teološka zgodba: »Je imel Bog kaj z nastankom sveta?«. Kandidat pogrne: »Človek pride v leta, ko lahko nekatere stvari pojasni samo metafizično, nekako z božjo previdnostjo«. Halo, »homo metaphysicus« postaneš z leti? Ali po Predinu »bolj star bolj nor?« In Bog se z njimi naseli vate? Zelo čudna trditev tudi za vernika. Nadaljevanje bo pokazalo, da Türk še ni dovolj star. Nadaljuje namreč takole: »Vprašanje o obstoju Boga imam za resno vprašanje, s kateri se mora vsakdo ukvarjati pri sebi.« Hudo, kaj je potem Bog privatno eden ali za vsakega posebej, je dostopen diskurzu, se o njem ne smemo ali ne moremo pogovarjati? Apofatizem, mistika? Nadaljevanje je kvazi vzpodbudno, Türk namreč meni: »Vzgojen sem v duhu evolucijske teorije in znanstvenega tolmačenja sveta, ampak verjetno je za njim še metafizična realnost, ki je še ne poznam v celoti in o kateri bom moral še razmišljati.« Tako, vzgoja pač ni bila dobra, treba bo najti pot do te druge realnosti. Treba bo še misliti.
9. Dve vprašanji, v drugem odgovor na prvo: »Je Slovenija po nacionalnem značaju bolj liberalna ali bolj konservativna?« Türk: »Mislim, da je Slovenija še vedno precej konservativna.« Tako zatem vprašanje: »Je poroka izključno zveza med moškim in žensko?« In odgovor: »To je tisti model sožitja, ki je meni najbližje.« No, konservativen značaj prvaka levice, da ne govorimo o modeliranju soproge.
10. »Kakšno vlogo bo igrala vaša žena, če boste izvoljeni?« Odgovor: »Igrala bo vlogo soproge predsednika republike.« Gotovo, smo se že bali, da bo odgovor »Igrala bo vlogo Barbare Miklič Türk.«
Ja, to je ta predsednik, ki združuje. In ki boleha za pahorjanskim sindromom brisanja razlik, nedoločenosti, partnerstva, tretje poti. Načina, kako se iti politiko brez politike. Zato je vprašanje o tem, zakaj v Sloveniji nimamo levice, počasi že mogoče zamenjati z vprašanjem: kdaj se bo našel kdo, ki se jo bo šel zares? Koalicija in desnica, SD, LDS in Zares ne kažejo te volje.