Ne poznam nobene javne artikulacije naslednje shizofrene epidemiološke prognoze v obliki opozorila, da je z njo kaj narobe: prvi članek NIJZ, več kot očitno s strani Janševe vlade nasilno nastavljeni direktor dr. Milan Krek, je dovolil in dopustil, da naša država kot prva v Evropi razglasi konec epidemije in s tem požanje pet minut svoje medijske slave. A obenem niti slabih štirinajst dni kasneje ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi grajal miselnosti, da je epidemije res konec.
Nekaj podobnega znova v današnjem Delu, poudarek se je znašel že v naslovu. Nekdo bi lahko upravičeno dejal: kaj zdaj, smo upravičeno ali neupravičeno razglasili njen konec in s tem umik številnih ukrepov? Zakaj se Krek tolikanj trudi s svarili proti miselnosti o njem, če pa je sam prispeval k njegovi razglasitvi in posledično umiku številnih ravnanj?
Jasno je, zakaj to počne: da bi se zavaroval pred novim potencialnim izbruhom epidemije in reševal svoj strokovni ugled, ki ga sicer na tem področju sploh nima. In ker ne ve, kako bi se kot politično nastavljeni direktor lahko distanciral, je iznašel to čarobno verbalno-preventivno formulo, da ga skrbi lažna miselnost, h kateri je sam največ prispeval.