Umetnost iskanja sovražnikov: za Pahorja Rusi in Kitajci niso naš zaveznik in partner

Se predsednik republike na veliko trudi ustvarjati potencialne sovražnike? Kako bi lahko njegov zadnji kiks razumeli drugače, ko je Borut Pahor, kot so poročali v Dnevniku TV Slovenija (via Dnevnik), prostodušno dejal:

ZDA so naš partner. So naš zaveznik. To Ruska federacija ni, to tudi Kitajska ni.

Selektivnost pri izbiri političnih (ali kakšnih drugih) partnerjev in zaveznikov je prepoznavno bila namerna; izrecno je poudaril, da Ruska federacija in Kitajska ne moreta pretendirati na tako mesto.

Omenjene izbrane besede so bile, da bi bila stvar še hujša, izrečene na posvetu slovenske diplomacije in namenjene samim diplomatom, in sicer ob predstavitvi srečanja vrha pobude Treh morij, ki bo potekal junija letos v Ljubljani. Ob tem je izrazil »prepričanje, da si Slovenija z gostiteljstvom vrha pobude, ki spada v ameriško interesno sfero, lahko še okrepi mednarodni ugled.«

Pahorjeva selektivnost pri izbiri političnih partnerjev in zaveznikov me je spomnila na njegov huronski lapsus, če to sploh je, za prorusko televizijo RT, nekoč »Russia Today«, leta 2015. V svoji afektirani ihti je predsednik večkrat omenil vojno, tudi tretjo svetovno vojno, potem pa ponesrečeno namignil, da bo on kot vrhovni poveljnik oboroženih sil obranil svojo domovino pred morebitnim napadom Rusije.

No, takrat domači psi čuvaji niso zalajali ob res škandaloznem intervjuju – o tem več v zapisu Kako bo Rusija napadla Slovenijo in kako nas bo Pahor obranil in kasneje še v Predsednik Pahor o verjetnosti tretje svetovne vojne. Še več, slovenski javnosti niso privoščili niti informacije o njem, tudi če bi ne mislili, da je v njem kaj pretiranega.

Pahorjev spodleteli namig je novinarka takrat umetelno ustavila s pomenljivo repliko:

Mister president, unlike you I don’t speak for my country, but something tells me that there is no will or intention on the part of the leadership in Russia to attack Slovenia.

Ja, evidentno imamo predsednika republike, ki si z veliko lahkoto odbira in nabira politične »nepartnerje« in ustvarja možne sovražnike in nezaveznike, celo s tem, da jih javno razglaša za vojaške agresorje.

Glede domačih medijev pa? Vse jasno.