Ministrova privatna logika

Predstavljajmo si naslednjo premiso in sklep, ki ga uvaja značilen priredni (sklepalni) veznik »zato«:

(1) Nekateri gradbeni informatiki so ministri.

(2) Zato so nekateri ministri gradbeni informatiki.

Premise naj bi podpirale sklep in so po sebi bodisi resnične ali neresnične. Za (1) zato velja, da bodisi je res, da so nekateri gradbeni informatiki ministri, bodisi to ni res.

Težko je verjeti, da te osnovne logiške intuicije, če že ne znanja, ni osvojil superminister za znanost dr. Žiga Turk. Njemu se zdi nič manj kot to, da premise niso po sebi nekaj, kar je res ali ne, temveč da je njihova resničnost odvisna od sklepa! Težko razumljivo in komaj doumljivo, pa vendar. Superminister namreč evidentno bizarno verjame, da se nekaj spremeni v sami premisi oz. z njeno resničnostno vrednostjo, ko ji dodamo še sklep. Pa se seveda ne. Če k (1) dodamo (2), seveda to nič ne spremeni resničnosti (1) oz. njenega pomena. Poglejmo.

Nehvaležni študenti

Superminister je namreč na svojem blogu obtožil novinarja Grego Repovža, da ga je v svojem uvodniku napačno citiral in zmanipuliral. Repovž je zapisal:

Od študentov si želim, da bi v teh časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle še omogoča brezplačno šolanje.

Superminister pa ga popravlja in pravi, da si je novinar privoščil dekontekstualizacijo, iz katere je izpeljal čisto napačne ugotovitve. Da je on, minister, povedal nekaj čisto drugega. Kar naj bi zapisal v svojem komunikeju za javnost in spremeni bistvo prvega, je po njegovem »dodatek«, označen v krepki pisavi. Nesramen novinar pa je to izpustil. Ta »dodatek« je uveden s sklepalnim veznikom. Pravilen citat naj bi bil tak, navaja Turk:

Obenem je (minister) študentke in študente pozval, da bi v časih, ko ni več denarja za čisto vse, cenili, da jim država kljub hudim časom vendarle omogoča brezplačno šolanje. Zato naj v prihodnje zavzeto in hitro študirajo.

V čem da je razlika? Pojasnilo ministra glede razlike je: »Svetovati študentom, da naj študirajo, menda ni narobe. Bo osip manjši in kak faliran študent manj. Ta del, ki zadevo postavi v čisto drugačno luč, je Repovž seveda zamolčal.«

Privatna logika

Superminister ima izjemno smolo: težko bi našel manj prepričljiv primer domnevne dekontekstualizacije, ker drugi navedeni stavek zapovrh jasno razmejuje omenjeni sklepalni veznik. Prvi premisi pa sta praktično identični. Nimam občutka, da je javnost opazila: novinarja je obtožil povsem po krivem. Njegovo stališče je nesmiselno, dekontekstualizacije ni bilo. Še huje, tisto, kar je želel zanikati, je v sklepu »Zato naj v prihodnje zavzeto in hitro študirajo« še dodatno nadgrajeno, zato je osnovni očitek novinarja še močnejši – ministrovo svetovanje študentom, češ začnite ceniti, da vam država omogoča brezplačno šolanje, je ciničen podvojeno. Najprej zato, ker se postavlja v vlogo arogantneža, ki maha z denarjem, ki sploh ni njegov, temveč davkoplačevalski. Nato pa še, ker na podlagi tega od študentov celo zahteva hiter študij. Novinarjeva kritika bi lahko bila še močnejša.

Na teh straneh sem že nekajkrat ilustriral, da ima minister resne težave z argumentacijo. Zgornji primer pa dokazuje bolj dramatično stanje, ministrova raba logike je včasih malodane zasebna in drugim nerazumljiva.