»Nimam občutka, da bi živeli v nesproščeni državi«, je naslov intervjuja v Dnevnikovem Objektivu 24. februarja 2007. Avtorici Suzana Rankov in Vesna Vuković se pogovarjata s Franjo Bobincem, predsednikom uprave skupine Gorenje, in mu postavita vprašanje: «Pred dvema letoma je na volitvah zmagal program, ki je obljubljal sproščeno Slovenijo. Se vam zdi, da živimo v sproščeni Sloveniji?«
Bobinac odgovarja: »Malo živim v Sloveniji, saj 95 odstotkov prihodkov Gorenje ustvari zunaj Slovenije. Nimam občutka, da bi živeli v nesproščeni državi. Mogoče je privilegij Gorenja, da ima sedež v Velenju, zato se malo manj ukvarjamo z Ljubljano in politiko. Lahko vam zagotovim, da čeprav ima Kapitalska družba več kot 26-odstotni delež lastništva, ni nikomur izmed nadzornikov nikoli niti na kraj pameti padlo, da bi kakorkoli poskušal vplivati na tekoče poslovanje in delo v Gorenju.«
Razen s strani novinark induciranega govora o sproščenosti je zanimiva Bobinčeva direktna asociacija: sproščenost naj bi bila povezana z avtonomijo poslovanja in vplivi nanj. Ker vpliva s strani KAD-a ni, lahko govorimo o (gospodarski) sproščenosti.