Premier Robert Golob je v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da je v pismu voditelje držav članic EU-ja pozval, naj se pridružijo procesu priznavanja Palestine, poroča MMC RTV Slovenija in še nekateri domači mediji. Je s tem apelom kaj narobe ali bi ga morali biti zgolj veseli?
Verjetno prvo. Predsednik vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon še zdaj nista imela časa, da bi vsaj vljudnostno odgovorila na peticijo več kot 350 intelektualcev in državljanov, v kateri zahtevajo, da slovenska vlada nemudoma prizna Palestino – najmanj do konca maja. Obema, tudi generalnemu sekretariatu vlade in Ukomu, sem jo kot prvopodpisani poslal 8. maja letos, torej deset dni nazaj. Ne le, da je sledil zgolj prezirljiv molk, vmes slovenska vlada ni storila nič, da bi Palestino de facto priznala.
Šest predsednikovih blefov
Omenjenega dne in dan kasneje je predsednik vlade uspel natrositi šest neverjetnih blefov, s katerimi je dokazoval, zakaj priznanje še ni možno – kar sem podrobneje analiziral. Med njimi je navedel pogoje za priznanje, ki so v kratkem času zagotovo popolnoma neizpolnljivi. Seveda vedno bolj verjamemo, da bo na koncu verjetno res storil, kar je večkrat obljubil in ravno tolikokrat tudi ne izpeljal. Sicer bo ob rapidni izgubi verodostojnosti tvegal preveč političnega kapitala, če bi se zanikal tudi v tem.
Če s strani vlade zahtevani predpogoji ne bodo izpolnjeni niti v naslednjih mesecih ali več, kar je skoraj zagotovo, bi priznanje lahko Golob izpeljal takoj in ne po 13. juniju, ki ga je vlada navedla kot datum »zaključka proces preverjanja izpolnitve pogojev«. Do takrat bo opravila »oceno napredka na teh področjih«, so se še alternativno izrazili. Pozor: kot sem posvaril že pred časom, vlada nikoli ni napovedala, da bo do tega datuma sploh priznala palestinsko državo. Pač pa ves čas mistificira postopke in se sklicuje nanje.
Zakaj bi lahko priznal priznanje takoj, verjetno ni potrebno dokazovati: če postavljeni pogoji še dolgo ne bodo izpolnjeni ali celo nikoli, potem pač ni potrebno čakati niti en dan.
Slovenska vlada zahteva pogoje
Premier rad govori o tem, da bo priznanje olajšalo trpljenje palestinskega ljudstva – takšna je natančna formulacija njegovih besed. In če smo zelo precizni, voditelje EU poziva predvsem k temu, da se pridružijo procesu priznavanja, ne priznanju. Kar je z vidika etičnosti ravnanja še huje, ker predpostavlja še večji odlog finalnega dejanja.
Če je sicer poln pokroviteljskih nasvetov drugim, pa ne navaja, katere pogoje naj članice EU zahtevajo, preden se bodo odločile za priznanje. Morda kar tiste, ki jih je naštel sam in veljajo zanj? Slovenska vlada jih je formulirala takole: »ob nadaljnjem napredku glede dogovora o premirju v Gazi in izpustitvi talcev ter ob nadaljnjih reformnih prizadevanjih in opolnomočenju palestinske oblasti s ciljem rešitve dveh držav«. Golob tudi ne pove, ali naj si vzamejo čas do vsaj 13. junija, kot si ga bo on.
Še manj je kadarkoli pojasnil, zakaj se je Slovenija oddaljila od skupne akcije s Španijo, Malto in Irsko, tudi glede skupnega priznanja, ter zakaj zdaj piše dopise v Evropo le še v svojem imenu.
Obljublja bolj nič
Je pa v pogovoru za CNN potožil, da je trenutno med državami članicami EU-ja veliko razhajanj. Toda nekdo, ki se zdaj ponuja kot pobudnik priznanja, naslovnikom v pismu ne zna pojasniti, zakaj sam ni storil tistega, kar jim ponuja kot rešitev.
»Situacija v Gazi je tragična, bolj kot lahko opišejo besede. Kar gledamo zdaj, je človeška katastrofa, kakršni še nismo bili priča. Kršene so vse človekove pravice. Vse, kar lahko naredimo, je bolje, kot da ne naredimo nič,« je pomodroval in seveda smo uganili, da je glede priznanja sam še vedno pri – nič.
Drži, moralno plat njegovega nastopa smo zlahka uganili: Golobova beseda je res malo vredna. Najmanj, kar je možno. Da pa druge poučuješ, kaj naj storijo, česar sam sicer ne zmoreš, je smešno in tragično obenem do konca. Si predstavljamo, da bi Tina Gaber v svojem novem videu svetovala, da se priključimo festivalu roštilja z mesom na žaru, čeprav je sama prepričana veganka, ki zaenkrat navaja zgolj pogoje, pod katerimi bo začela uživati meso?
Nova politična tehnika
Dragoceno je njegovo ravnanje zgolj v tem, ker nam razgali njegovo siceršnjo politično in moralno hipokrizijo, neiskrenost in pripravljenost na blef. Očitno novo politično tehniko, ki jo je osvojil pri svojem delu – najbolj očitno prav okoli obljub o reformah, predvsem zdravstveni, in okoli intervencij v policijo in kasnejših zaslišanj, povezanih z njegovo odstranitvijo Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. Marsikdo bi ob takšnem postopanju preprosto zardeval, kar je našemu premierju očitno tuje. Bolj od tega bi nas moralo skrbeti samo še, zakaj slovenska javnost tovrstne hipokrizije ne zna ali noče očitati.
In s tem smo pri še eni akutni nerazrešeni težavi, ki dramatično sesuva državo: zakaj vse to počne? Kako je možno, da pred nami brez škode zase razvija nove tehnike hipokritskega manipuliranja? Zato, ker lahko! Ker mu mediji in (nekritična) javnost z intelektualci vred to dovolijo. In ker zaspanega ljudstva, cepljenega na antijanšizem, pač ne zanima.
Da Golob mirno in brez protesta javnosti svetuje drugim, da storijo natanko tisto, česar sam ne stori, je zato ultimativna metafora kolektivne kognitivne disonance, ki je v teh krajih nadomestila zdravo pamet.
Več:
Priznajte Palestino ali odstopite! Peticija z več kot 350 podpisi, naslovljena na vlado
Kratek vodnik po retoričnem blefu Roberta Goloba ob obljubi priznanja Palestine