::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Utišanje, ki ni svoboda govora

Vedno znova sem fasciniran, kako zanič znajo slovenski mediji poročati o tem, kako drugi poročajo o nas. Razen, seveda, ko nas hvalijo. Zadnji obisk predsednika vlade v New Yorku oziroma ZDA je lep primerek – celo ob dejstvu, da je Janša tja odšel pomirjat svetovne medije ob končnem (ne)priznanju, da ga je s svojimi katastrofičnimi napovedmi polomil. O piromaniji in požrtvovalnem gasilstvu, na katera sem opozoril nekaj dni nazaj, med zelo zelo redkimi poroča Nika Benedik v odlični Petkovi centrifugi.

Medtem ko so se domači mediji obširno razpisali o povsem nepričakovani nagradi našemu premierju zaradi »inovacij v diplomaciji« in zaslug za slovensko demokracijo, vredni novinarske preiskave, se do državljanov praktično niso prebili nekateri manjši poudarki. Na koncu je všečna primerjava Janše s Stephenom Hawkingom in Billom Gatesom zasenčila vse drugi epizode z njegovega ameriškega potovanja:

To silence the opponent

Pa težkega dela npr. STA ne bi imela, kajti razen novice Associated Press (AP) veliko odmevov vendarle ni bilo. Povzemam zanimivejši odlomek AP po The Huffington Post:

Jansa will need to negotiate with the opposition, which might be less willing to cooperate after Slovenia’s main opposition leader, Zoran Jankovic, was among five people briefly detained Thursday in an alleged multimillion-dollar corruption investigation into the building of a sports complex.

Jankovic and his center-left Positive Slovenia coalition won the most votes in a parliamentary election last December. But he failed to form a government and a center-right coalition led by Jansa, his longtime rival, took power.

After declaring Thursday in his address to the United Nations General Assembly that “freedom of speech is fundamental in a democracy,” Jansa said there was no campaign to silence his opponents and critics.

“First, I cannot comment on concrete actions of the police and other state authorities. It would be unfair,” he said. “Second, freedom of speech has nothing to do with corruption.”

Jansa faces his own corruption investigation. A bribery probe is examining a deal to buy military vehicles from Finnish company Patria in 2006, during Jansa’s first term as prime minister. He dismissed the charges as false.

Čeprav sem se trudil, nisem našel z izjemo zapisa na MMC RTVSLO skoraj nobenega povzetka z omembo zgornjih poudarkov. Mediji so sicer res pisali o Janševem nastopu v Generalni skupščini ZN, o njegovem govoru o genocidu, tudi o odklanjanju tuje finančne pomoči in celo o njegovem komentarju Jankovićeve aretacije, a niso zmogli omembe primerjave med obema. Nismo zmogli povzetka AP, ko ta omenja Janševe podobne korupcijske težave.

Utišanje in svoboda govora

Še zanimivejši je Janšev odgovor na vprašanje o aretacijah. Ne pričakujem, da bi mediji to opazili, če niso niti enostavnih stavkov. Citiram po MMC točen odlomek, ki me tukaj zanima:

“Prvič, konkretnih akcij policije in drugih državnih organov ne morem komentirati. To bi bilo nepošteno. Drugič, svoboda govora nima nič skupnega s korupcijo,” je Janša iz New Yorka komentiral dogajanje.

Ne vem, sicer, na kakšen način je bil Janša zaveden ali zapeljan v primerjavo med svojim razpravljanjem o svobodi govora in »utiševanjem« svojih nasprotnikov in kritikov. Zdi se, da ga je na to napeljal kakšen od novinarjev. Toda prav očitno je njegov odgovor »svoboda govora nima nič skupnega s korupcijo«, ki bi ga sicer lahko problematizirali že po sebi, mimobežen in deplasiran. Zakaj?

Ker »svoboda govora« nima nič skupnega z »utiševanjem«. Janša je, kot mojster te sorte trikov, uporabil red herring, ponujajoč se mu na pladnju: namesto, da bi odgovoril na vprašanje, ali je poskušal kakorkoli utišati opozicijskega liderja Zorana Jankovića s tem, ko je proti njemu stekla policijska akcija, se je raje zatekel v razpravo o svobodi govora in njegovi povezavi s korupcijo. No, niti ne v razpravo, v nemudno zavrnitev smiselnosti primerjave obojega. V čem je problem? Morebiten poskus utišanja Jankovića ali kogarkoli že, jasno kot beli da, nima nič neposredno skupnega s svobodo govora – nenazadnje je bil gospod po aretacijah zelo zgovoren in dobro razpoložen. Nič ni tarnal nad slabim dostopom do medijev ali tem, da česa ne sme povedati. Utiševanje je zgolj oblika takšnega ali drugačnega političnega itd. pritiska na politično neposlušne in nezaželene. Ali je v tem primeru aretacije Jankovića res prišlo do njega, je za oceno argumentacijske vrednosti seveda nerelevantno.

In tako nas je lahko možakar, ravnokar nagrajen za številne inovacije v slovenski demokraciji, vse od obravnave izbrisanih do Romov in istospolno usmerjenih, sprva v ZN podučil o tem, kako bolj skrbno obravnavati genocid (ironija, problem izbrisanih skupaj s še kom že desetletje upravičeno konceptualiziram pod naslovom »administrativni genocid«). Nato pa so mu mediji dovolili še, da jih osmeši s podukom, kako trapasti so, ko povezujejo korupcijo s svobodo govora.

In so vsi zadovoljni odpujsali domov.

Information

This entry was posted on 30/09/2012 by in aktualno, argumentacija, mediji, politika, radio, TV, časopisi.
%d bloggers like this: