Bojan Požar na svoji strani ponuja blodnjavo diskreditacijsko tezo, ki je na noben način niti ne poskuša dokazati: vehementno trdi, da je intervju v zadnji številki Mladine, opravljen z osebo, ki ne želi biti razkrita, nič manj kot izmišljen. Podpisani in Mladina da sta intervju »fingirala«, se pravi sama odgovarjala na zastavljena vprašanja.
Popolna ironija je, da portal, ki živi od navajanja nerazkritih virov in je to njegov dnevni »modus operandi«, drugim medijem podtika trditev o zlaganosti na podlagi nerazkritosti vira. Oseba, ki sem jo intervjuval, je resnična in g. Požar to dobro ve. Prav tako so avtentični njeni odgovori. Še več, on sam je istemu viru že objavil Uranovo pismo škofom in ji je torej zaupal in se prepričal v njen obstoj in verodostojnost – najmanj, kar pozna, je njegova elektronska pošta, pristnost pisma pa so potrdili sami škofje. Pri meni in Mladini svoje neresnične ugotovitve o izmišljenosti intervjuja ni preveril – morda zato, ker še sam ne verjame vanjo.
V svojih trditvah, osebnih kompromitacijah in diskreditaciji Mladine je šel predaleč. Sam sem se za intervju z virom odločil v mejnih razmerah, vpričo dokazil o njegovi verodostojnosti in okoliščin osebnega linča nadškofa Urana, ki se nima možnosti braniti. Objavljam današnji demanti intervjuvane osebe, ki sem ga je prejel skupaj z g. Požarjem in novinarji Mladine:
Spoštovani,
Intervju, ki ga je opravil dr. Boris Vezjak z mano in je bil objavljen v Mladini, je pristen. Vsi odgovori so moji in si jih ni nihče izmislil. Moja identiteta in kredibilnost sta bili preverjeni tudi s strani novinarja Mladine. Lahko tudi potrdim, da sem jaz tista oseba, ki je medijem posredovala Uranovo pismo škofom. Osnovna ideja za vsem skupaj je, tako kot sem povedal tudi v intervjuju, moja želja, da bi krivica, ki se dogaja nadškofu Uranu prišla v javnost. Predvsem zaradi zaščite škofa, ki je pomagal, svoje identitete za sedaj ne morem javno razkriti.
Boris Vezjak