::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Poslanci zaporniki

Dolgoletni voditelj Zmago Jelinčič je tako in tako zgodba zase med slovenskimi politiki, že zaradi dejstva, da se neprestano zagovarja pred sodniki zaradi “svobode govora” oziroma domnevnih žalitev. Ne nazadnje se lahko pohvali z najdaljšim zaporniškim stažem med poslanci, saj je bil leta 1975 zaradi napeljevanja h grabežu obsojen na pet let in pol zapora. Njegova stranka pa je v zadnjem mandatu prispevala prvega zapornika med poslanci, Srečka Prijatelja. Sicer pa se z Jelinčičem zdaj ukvarja protikorupcijska komisija glede polmilijonske naložbe njegove žene v parcelo na slovenski obali.

Piše Gregor Cerar v današnjem Dnevniku. Zakaj mediji s takšno neverjetno enotno prizanesljivo v kontekstih, ki nakazujejo javni interes, nikoli ne omenjajo Jelinčičeve zaporniške preteklosti? Tudi preverjal sem že, ali za to obstaja kakšna zakonska omejitev, kar je najbolj smiselna razlaga. Velik del tega pojasni Kazenski zakonik pod poglavjem o zakonski rehabilitaciji in izbrisu obsodbe. Vendar tu ni povsem jasno, v kakšni meri tudi po izbrisu lahko obstajajo situacije javnega interesa, da se takšni podatki objavljajo, npr. pred državnozborskimi volitvami. Je npr. zaradi tega  Gregor Cerar v zgornjem članku storil kaznivo dejanje ali zgolj opravil dobro novinarsko nalogo?  

Zaradi razžalitve v podobnem primeru trenutno Jelinčič toži bivšega varuha in sedanjega predsednika stranke TRS Matjaža Hanžka. Med drugim se sklicuje na 162. člen KZ-1 RS (Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.)

Vendar omemba zaporniške preteklosti poslanca ali koga drugega po sebi ne more biti nujno narejena z namenom zaničevanja. (Tudi dokazati tak namen je verjetno silno težko.) Lahko je podana s preprostim namenom informiranja v predvolilnem času, tako kot v primeru zgodnjega članka. Skratka, težko je verjeti, da bi se mediji izogibali omemb temačnih plati poslančevih preteklosti iz kakšnega pametnega razloga. Sploh zdaj, ko smo v predvolilnem času in bi od medijev, če želijo biti psi čuvaji, pričakovali vsaj verodostojno dozo informacij o vseh kandidatih, na podlagi katerih se bomo lažje odločili na volitvah.

Information

This entry was posted on 09/11/2011 by in aktualno, mediji, politika, radio, TV, časopisi.
%d bloggers like this: